Page 85 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 85
3
Integrirana kmečka ekonomija:
koncept in primerjalni pristop
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Čeprav rezultati številnih raziskav z uporabo različnih konceptualnih oro-
dij na evropski ravni kažejo drugačno sliko, prevladujoče razumevanje tra-
dicionalne kmečke ekonomije ostaja zvesto pogledu, da je težila k samo-
zadostnosti in da ni bila povezana s trgom ali pa kvečjemu le obrobno.
Ker so bili največ zanimanja na evropskem podeželju deležni domnevno
pomembnejši procesi, povezani z dozorevanjem pogojev in izzivov gospo-
darske modernizacije, posebej moderne industrializacije, je bil pogled na
kmečko ekonomijo pretežno v luči teh procesov in zato enostranski, pod-
cenjevalen in v končni fazi zavajajoč.
Za številne ekonomske zgodovinarje so kmetje, ki so živeli avtarkično,
le nadležna prikazen. Tisti, ki so živeli od samooskrbnega kmetijstva, so
odpisani. Tisti, ki so se sezonsko selili, so revni. Tisti, ki so se poleg kme-
tijstva ukvarjali še s čim drugim, so siromaki, ki živijo v pomanjkanju. Kar
koli je takšen kmet postoril in ne glede na to, koliko si je prizadeval, ni imel
možnosti, da bi izboljšal svojo življenjsko ali socialno raven. »Socialni dvig
v tovrstni podeželski družbi je mit« (Thoen 2001, 145). Takšen kmet pred-
stavlja oviro na poti modernega razvoja, je nebodigatreba evropske eko-
nomske zgodovine. Pri tovrstnem pristopu je kmet pozitiven lik in vreden
pozornosti le v primeru, če je funkcionalen modernemu razvoju ali izvaja
specializirano kmetijstvo za trg. Da bi ga opazili in obravnavali v pozitivni
luči, mora prispevati h kapitalističnemu razvoju. Tak pogled je dvojno pro-
blematičen: po eni strani je anahronističen, po drugi pa teleološki. Zakaj ne
bi kmečke ekonomije obravnavali zaradi nje same in zaradi tega, kakšna je
bila, ne pa s perspektive njenega morebitnega prispevka k modernemu ra-
zvoju?
Izhodišča integrirane kmečke ekonomije
Tudi nekateri od predstavljenih konceptov in pristopov se namreč ukvarja-
jo s kmečko ekonomijo bolj instrumentalno, saj je njihov glavni raziskoval-
83
Integrirana kmečka ekonomija:
koncept in primerjalni pristop
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Čeprav rezultati številnih raziskav z uporabo različnih konceptualnih oro-
dij na evropski ravni kažejo drugačno sliko, prevladujoče razumevanje tra-
dicionalne kmečke ekonomije ostaja zvesto pogledu, da je težila k samo-
zadostnosti in da ni bila povezana s trgom ali pa kvečjemu le obrobno.
Ker so bili največ zanimanja na evropskem podeželju deležni domnevno
pomembnejši procesi, povezani z dozorevanjem pogojev in izzivov gospo-
darske modernizacije, posebej moderne industrializacije, je bil pogled na
kmečko ekonomijo pretežno v luči teh procesov in zato enostranski, pod-
cenjevalen in v končni fazi zavajajoč.
Za številne ekonomske zgodovinarje so kmetje, ki so živeli avtarkično,
le nadležna prikazen. Tisti, ki so živeli od samooskrbnega kmetijstva, so
odpisani. Tisti, ki so se sezonsko selili, so revni. Tisti, ki so se poleg kme-
tijstva ukvarjali še s čim drugim, so siromaki, ki živijo v pomanjkanju. Kar
koli je takšen kmet postoril in ne glede na to, koliko si je prizadeval, ni imel
možnosti, da bi izboljšal svojo življenjsko ali socialno raven. »Socialni dvig
v tovrstni podeželski družbi je mit« (Thoen 2001, 145). Takšen kmet pred-
stavlja oviro na poti modernega razvoja, je nebodigatreba evropske eko-
nomske zgodovine. Pri tovrstnem pristopu je kmet pozitiven lik in vreden
pozornosti le v primeru, če je funkcionalen modernemu razvoju ali izvaja
specializirano kmetijstvo za trg. Da bi ga opazili in obravnavali v pozitivni
luči, mora prispevati h kapitalističnemu razvoju. Tak pogled je dvojno pro-
blematičen: po eni strani je anahronističen, po drugi pa teleološki. Zakaj ne
bi kmečke ekonomije obravnavali zaradi nje same in zaradi tega, kakšna je
bila, ne pa s perspektive njenega morebitnega prispevka k modernemu ra-
zvoju?
Izhodišča integrirane kmečke ekonomije
Tudi nekateri od predstavljenih konceptov in pristopov se namreč ukvarja-
jo s kmečko ekonomijo bolj instrumentalno, saj je njihov glavni raziskoval-
83
