Page 83 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 83
Konceptualizacije in interpretacije v slovenskem zgodovinopisju (1956–2015)
nazadoval na stopnjo trgovčiča, da pa je temu nasproti dokaj kmeč-
kih trgovcev še precej pred naselitvijo v mestu organiziralo v svojem
okolju založniški način proizvodnje, da so svoj akcijski radij tako zelo
povečali.
Zdi se mi, da smo do te točke v slovenskem zgodovinopisju zbrali dovolj
argumentov, ki oporekajo interpretaciji, da so se kmetije drobile in kajže
ustanavljale preprosto (in vzročno enosmerno) zaradi povečevanja števila
prebivalstva ter da so tako nastale nesamozadostne kmetijske enote kmeč-
ki živelj silile v neagrarne dejavnosti, kar naj bi dodatno pospeševali nara-
ščajoči davki in dajatve.
K povedanemu je vredno dodati še nekaj sklepov, ki so po mojem pre-
pričanju velikega pomena ne samo za dojemanje kmečke ekonomije kot
take, ampak tudi za razumevanje njene širše vloge. S svojim ustrojem, ki je
slonel na kombiniranju agrarnih in neagrarnih dohodkov ter samooskrbe
in tržnih dejavnosti, je bila kmečka ekonomija izstopajoč dejavnik ne le v
zgodovini podeželja, temveč tudi v širši ekonomski in siceršnji slovenski
zgodovini zgodnjega novega veka. Gre za to, da je bil slovenski kmet za-
govornik liberalizacije trgovine, da je izvor ekonomske modernizacije na
Slovenskem treba iskati na podeželju ter da je pri nas podeželje prevladalo
nad mestom. V ta namen pa nazaj h Gestrinu (1962, 22):
Poleg teh družbenih premikov na podeželju pa se je v tem stoletju
[16.] bistveno spremenilo tudi kmetovo mišljenje. S posegi v neagrar-
no proizvodnjo, zlasti v trgovino in promet, se je večalo njegovo zna-
nje izven kroga vasi. [. . .] V njem se vse bolj jasno oblikuje zahteva po
prosti trgovini in je bil kmet pri nas vsekakor prvi pomembni pobor-
nik svobodne trgovine. To je bila vsekakor ena važnih pobud, ki so ga
tirale v velike upore.
Gestrin je izrazil tudi mnenje, da je bil »ena izmed poti« za razrešitev
problema »prehoda iz fevdalizem v kapitalizem« oz. nastopa modernejših
oblik ekonomije »prav študij procesa komercializacije (podeželja posebej)
in vsega, kar je z njim v zvezi«. To svojo tezo je utemeljeval z ugotavljanjem
razlik med zahodno in vzhodno potjo, po katerih je šel »globalni razvoj v
kapitalizem v evropskem prostoru«, in z umestitvijo slovenskega primera
v evropski kontekst. »V Zahodni Evropi, kjer je proces komercializacije v
njeni drugi fazi v veliki meri vključeval tudi kmečko prebivalstvo podeže-
lja, širil bazo razvoja kapitalističnih elementov [. . .], sta se kapitalistična
81
nazadoval na stopnjo trgovčiča, da pa je temu nasproti dokaj kmeč-
kih trgovcev še precej pred naselitvijo v mestu organiziralo v svojem
okolju založniški način proizvodnje, da so svoj akcijski radij tako zelo
povečali.
Zdi se mi, da smo do te točke v slovenskem zgodovinopisju zbrali dovolj
argumentov, ki oporekajo interpretaciji, da so se kmetije drobile in kajže
ustanavljale preprosto (in vzročno enosmerno) zaradi povečevanja števila
prebivalstva ter da so tako nastale nesamozadostne kmetijske enote kmeč-
ki živelj silile v neagrarne dejavnosti, kar naj bi dodatno pospeševali nara-
ščajoči davki in dajatve.
K povedanemu je vredno dodati še nekaj sklepov, ki so po mojem pre-
pričanju velikega pomena ne samo za dojemanje kmečke ekonomije kot
take, ampak tudi za razumevanje njene širše vloge. S svojim ustrojem, ki je
slonel na kombiniranju agrarnih in neagrarnih dohodkov ter samooskrbe
in tržnih dejavnosti, je bila kmečka ekonomija izstopajoč dejavnik ne le v
zgodovini podeželja, temveč tudi v širši ekonomski in siceršnji slovenski
zgodovini zgodnjega novega veka. Gre za to, da je bil slovenski kmet za-
govornik liberalizacije trgovine, da je izvor ekonomske modernizacije na
Slovenskem treba iskati na podeželju ter da je pri nas podeželje prevladalo
nad mestom. V ta namen pa nazaj h Gestrinu (1962, 22):
Poleg teh družbenih premikov na podeželju pa se je v tem stoletju
[16.] bistveno spremenilo tudi kmetovo mišljenje. S posegi v neagrar-
no proizvodnjo, zlasti v trgovino in promet, se je večalo njegovo zna-
nje izven kroga vasi. [. . .] V njem se vse bolj jasno oblikuje zahteva po
prosti trgovini in je bil kmet pri nas vsekakor prvi pomembni pobor-
nik svobodne trgovine. To je bila vsekakor ena važnih pobud, ki so ga
tirale v velike upore.
Gestrin je izrazil tudi mnenje, da je bil »ena izmed poti« za razrešitev
problema »prehoda iz fevdalizem v kapitalizem« oz. nastopa modernejših
oblik ekonomije »prav študij procesa komercializacije (podeželja posebej)
in vsega, kar je z njim v zvezi«. To svojo tezo je utemeljeval z ugotavljanjem
razlik med zahodno in vzhodno potjo, po katerih je šel »globalni razvoj v
kapitalizem v evropskem prostoru«, in z umestitvijo slovenskega primera
v evropski kontekst. »V Zahodni Evropi, kjer je proces komercializacije v
njeni drugi fazi v veliki meri vključeval tudi kmečko prebivalstvo podeže-
lja, širil bazo razvoja kapitalističnih elementov [. . .], sta se kapitalistična
81
