Page 80 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 80
ksander Panjek
nem gospodarskem, čeprav ne družbenem dvigu« (1956–1957, 119). Že v pr-
vi polovici 16. stoletja je bilo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem opa-
ziti »močno diferenciacijo« med kmeti (str. 120):
Na kmetih se je položaj pravih kmečkih gospodarstev gotovo nekoli-
ko poslabšal zaradi zvišanja naturalnih in denarnih dajatev, davkov in
raznih pristojbin [. . .]. Dasi je naraslo število prebivalcev, je na kme-
tih manjkalo poslov. Močno pa je naraščal sloj kajžarjev, ki so krčili
gmajno in si izbrali kako gosposko za zaščitnico. Omenjeni kajžarji
pa so bili tudi pomembni za razvoj platnarstva ter trgovine z živino
in platnom. Tretjo plast kmečkega prebivalstva so tvorili gostači, ki
so se zaposlili kot posli in dninarji. [. . .] Zaradi pogostih slabih le-
tin so bile razmere na tržišču živil v 16. stoletju stalno zelo napete.
To je dajalo tudi manjšim kmetom obilo možnosti dobrega zaslužka.
Kot tovorniki in prevozniki so uživali polno svobodo gibanja, ki so jo
znali izkoristiti za kupčevanje. Tako ni manjkalo kmečkemu človeku
tedanje dobe možnosti, da si pridobi boljši gospodarski položaj. [. . .]
Med podjetniki so bile zastopane mnogo širše plasti prebivalstva, ka-
kor so doslej domnevali: poleg meščanov je poudariti zlasti trgovanje
kmetov [ter plemstva in rokodelcev].
Z upoštevanjem tegob kranjskega plemstva zaradi iniciativnosti kmeč-
kega prebivalstva in Žontarjevo interpretacijo se slika nedvomno precej
drugače zariše ter obarva, celó globlje vzročno-posledično sosledje med
majhnimi kmetijami in neagrarnimi dohodki se drugače osvetli. Zavestne
izbire kmečkega prebivalstva se pokažejo kot precej izrazit dejavnik v zgo-
dovinskem procesu. V nadaljevanju bomo navedli še nekaj primerov inter-
pretacij, ki gredo v to smer, in sicer da je bil vzorec »majhna kmetija plus
neagrarna dejavnost« izbira kmečkega prebivalstva, da sta bili kmečki gi-
bali podjetnost in želja po dobičku (ne pa le potreba in stiska) ter da je to
lahko privedlo do ekonomskega in tudi socialnega dviga posameznih kme-
tov ravno preko neagrarnih panog.
Glede relacije med majhnimi kmetijami in neagrarnimi dejavnostmi se
je morda najeksplicitneje izrazil Ignacij Voje, ki je jasno zatrdil, da je bila
v razmerah zgodnjega kapitalizma konec 15. in začetek 16. stoletja delitev
hub izbira kmeta, ne pa posledica zunanjega pritiska. »V bližini mest, tr-
gov, poti in gospodarsko pomembnih kmečkih središč kmetu cela, nede-
ljena huba ni bila več potrebna. Dohodek je lahko poiskal tudi zunaj nje.
To velja tudi za tista območja, kjer se je kmet začel ukvarjati s tovorjenjem
78
nem gospodarskem, čeprav ne družbenem dvigu« (1956–1957, 119). Že v pr-
vi polovici 16. stoletja je bilo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem opa-
ziti »močno diferenciacijo« med kmeti (str. 120):
Na kmetih se je položaj pravih kmečkih gospodarstev gotovo nekoli-
ko poslabšal zaradi zvišanja naturalnih in denarnih dajatev, davkov in
raznih pristojbin [. . .]. Dasi je naraslo število prebivalcev, je na kme-
tih manjkalo poslov. Močno pa je naraščal sloj kajžarjev, ki so krčili
gmajno in si izbrali kako gosposko za zaščitnico. Omenjeni kajžarji
pa so bili tudi pomembni za razvoj platnarstva ter trgovine z živino
in platnom. Tretjo plast kmečkega prebivalstva so tvorili gostači, ki
so se zaposlili kot posli in dninarji. [. . .] Zaradi pogostih slabih le-
tin so bile razmere na tržišču živil v 16. stoletju stalno zelo napete.
To je dajalo tudi manjšim kmetom obilo možnosti dobrega zaslužka.
Kot tovorniki in prevozniki so uživali polno svobodo gibanja, ki so jo
znali izkoristiti za kupčevanje. Tako ni manjkalo kmečkemu človeku
tedanje dobe možnosti, da si pridobi boljši gospodarski položaj. [. . .]
Med podjetniki so bile zastopane mnogo širše plasti prebivalstva, ka-
kor so doslej domnevali: poleg meščanov je poudariti zlasti trgovanje
kmetov [ter plemstva in rokodelcev].
Z upoštevanjem tegob kranjskega plemstva zaradi iniciativnosti kmeč-
kega prebivalstva in Žontarjevo interpretacijo se slika nedvomno precej
drugače zariše ter obarva, celó globlje vzročno-posledično sosledje med
majhnimi kmetijami in neagrarnimi dohodki se drugače osvetli. Zavestne
izbire kmečkega prebivalstva se pokažejo kot precej izrazit dejavnik v zgo-
dovinskem procesu. V nadaljevanju bomo navedli še nekaj primerov inter-
pretacij, ki gredo v to smer, in sicer da je bil vzorec »majhna kmetija plus
neagrarna dejavnost« izbira kmečkega prebivalstva, da sta bili kmečki gi-
bali podjetnost in želja po dobičku (ne pa le potreba in stiska) ter da je to
lahko privedlo do ekonomskega in tudi socialnega dviga posameznih kme-
tov ravno preko neagrarnih panog.
Glede relacije med majhnimi kmetijami in neagrarnimi dejavnostmi se
je morda najeksplicitneje izrazil Ignacij Voje, ki je jasno zatrdil, da je bila
v razmerah zgodnjega kapitalizma konec 15. in začetek 16. stoletja delitev
hub izbira kmeta, ne pa posledica zunanjega pritiska. »V bližini mest, tr-
gov, poti in gospodarsko pomembnih kmečkih središč kmetu cela, nede-
ljena huba ni bila več potrebna. Dohodek je lahko poiskal tudi zunaj nje.
To velja tudi za tista območja, kjer se je kmet začel ukvarjati s tovorjenjem
78
