Page 82 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
ksander Panjek
možnimi kmeti, ki so na podeželju vse pokupili ter stalno trgovali zunaj
dežele« (str. 260).
Tudi pozni Gestrin je v delu, ki povzema in zaokroža njegove vseživljenj-
ske raziskave, izrazil podobno stališče. Ob ohranjanju značilne dvojnosti
vzrokov je uporabil iste besede kot Valenčič (Gestrin 1991, 248): »Vzrok za
kmečko trgovino niso bile samo majhne kmetije in nuja po dodatnem za-
služku, ampak tudi želja po pridobivanju denarja in trgovska podjetnost.«
Hkrati je navajal, da so bili v 16. stoletju v kmečki trgovini dejavni najra-
zličnejši sloji (str. 254):
S kmečko trgovino so se v tem obdobju ukvarjali vsi sloji vaškega
prebivalstva. Vanjo so posegali imetniki celih in manjših podložnih
kmetij, kajžarji in osebenjki ter vaški obrtniki, čeprav je bila njihova
udeležba lahko zelo različna. Bili so podložniki, ki so se vključevali v
kmečko trgovino precej redno ne glede na socialno pripadnost in go-
spodarski položaj; drugi pa so se odpravljali na pot le občasno, morda
nekajkrat na leto.
S tem smo pri pojavu ekonomskega in socialnega dviga med kmeti, kjer
ne najdemo le primerov velikih kmetov, ampak tudi kajžarjev, ki se s po-
močjo neagrarnih dejavnosti povzpnejo na raven srednje velikih kmetov.
»Zelo mnogo kajžarjev se je ukvarjalo z obrtjo, v nemajhni meri pa tudi s
podeželsko trgovino in tovorništvom. Med slednjimi so si mnogi s podje-
tnostjo ustvarili trdno gospodarsko podlago in prenekateri med njimi niso
po imetju kar nič zaostajali za gruntarskim življem« (Blaznik 1973, 201).
Pavle Blaznik je pokazal na loške primere dviga tudi onkraj meja kmečkega
stanu, ko je omenjal veletrgovce, ki niso samo trgovali, ampak so bili tudi
založniki izdelkov podeželske obrti. Ti založniki so prihajali iz vrst doma-
čega, kmečkega prebivalstva: kmečki sinovi so se preselili v Škofjo Loko in
se sčasoma dvignili nad povprečne loške trgovce ter se začeli ukvarjati z
založništvom (str. 289). Zelo podobno je ugotavljal tudi Šorn, čigar inter-
pretacija na to temo je nekoliko bolj artikulirana in ne zajema le ene lokalne
stvarnosti, temveč širši slovenski prostor (1984, 38)
Spoznali bomo [. . .], da je kazal kmečki trgovec podobne ambicije kot
trgovec v mestu, da se je določeno število kmečkih trgovcev, ki so
obogateli, enostavno naselilo v mestih in po nekaj letih uspešnega
delovanja težilo za tem, da bi jih sprejeli v gremij grosistov. Videli bo-
mo, da je prenekateri mestni trgovec za vedno ostal trgovec ali celo
80
možnimi kmeti, ki so na podeželju vse pokupili ter stalno trgovali zunaj
dežele« (str. 260).
Tudi pozni Gestrin je v delu, ki povzema in zaokroža njegove vseživljenj-
ske raziskave, izrazil podobno stališče. Ob ohranjanju značilne dvojnosti
vzrokov je uporabil iste besede kot Valenčič (Gestrin 1991, 248): »Vzrok za
kmečko trgovino niso bile samo majhne kmetije in nuja po dodatnem za-
služku, ampak tudi želja po pridobivanju denarja in trgovska podjetnost.«
Hkrati je navajal, da so bili v 16. stoletju v kmečki trgovini dejavni najra-
zličnejši sloji (str. 254):
S kmečko trgovino so se v tem obdobju ukvarjali vsi sloji vaškega
prebivalstva. Vanjo so posegali imetniki celih in manjših podložnih
kmetij, kajžarji in osebenjki ter vaški obrtniki, čeprav je bila njihova
udeležba lahko zelo različna. Bili so podložniki, ki so se vključevali v
kmečko trgovino precej redno ne glede na socialno pripadnost in go-
spodarski položaj; drugi pa so se odpravljali na pot le občasno, morda
nekajkrat na leto.
S tem smo pri pojavu ekonomskega in socialnega dviga med kmeti, kjer
ne najdemo le primerov velikih kmetov, ampak tudi kajžarjev, ki se s po-
močjo neagrarnih dejavnosti povzpnejo na raven srednje velikih kmetov.
»Zelo mnogo kajžarjev se je ukvarjalo z obrtjo, v nemajhni meri pa tudi s
podeželsko trgovino in tovorništvom. Med slednjimi so si mnogi s podje-
tnostjo ustvarili trdno gospodarsko podlago in prenekateri med njimi niso
po imetju kar nič zaostajali za gruntarskim življem« (Blaznik 1973, 201).
Pavle Blaznik je pokazal na loške primere dviga tudi onkraj meja kmečkega
stanu, ko je omenjal veletrgovce, ki niso samo trgovali, ampak so bili tudi
založniki izdelkov podeželske obrti. Ti založniki so prihajali iz vrst doma-
čega, kmečkega prebivalstva: kmečki sinovi so se preselili v Škofjo Loko in
se sčasoma dvignili nad povprečne loške trgovce ter se začeli ukvarjati z
založništvom (str. 289). Zelo podobno je ugotavljal tudi Šorn, čigar inter-
pretacija na to temo je nekoliko bolj artikulirana in ne zajema le ene lokalne
stvarnosti, temveč širši slovenski prostor (1984, 38)
Spoznali bomo [. . .], da je kazal kmečki trgovec podobne ambicije kot
trgovec v mestu, da se je določeno število kmečkih trgovcev, ki so
obogateli, enostavno naselilo v mestih in po nekaj letih uspešnega
delovanja težilo za tem, da bi jih sprejeli v gremij grosistov. Videli bo-
mo, da je prenekateri mestni trgovec za vedno ostal trgovec ali celo
80
