Page 23 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
Teoretski modeli in koncepti vseživljenjskega učenja
ravni in ozko porazdelitev spretnosti v delovni sili, kar hkrati z zmanjševa-
njem neenakosti plač prispeva k visoki produktivnosti dela. Visoka udeležba
v izobraževanju odraslih spodbuja visoke stopnje zaposlenosti, ki skupaj z
visokimi stopnjami produktivnosti prinašajo visoke splošne ravni produktiv-
nosti. Visoke stopnje zaposlenosti, skupaj z neenakostjo pri nizkih dohodkih
in močnimi učinki prerazporeditve socialnih sistemov, zmanjšujejo splošno
neenakost in podpirajo socialno kohezijo. Sistemi VŽU v nordijskih državah
prispevajo k rezultatom na gospodarskem in družbenem področju na dva na-
čina. Prvič, ustvarjajo relativno enake ravni spretnosti tako pri 15-letnikih kot
pri odraslih. Drugič, visoka stopnja udeležbe v izobraževanju odraslih, ki je
značilna za nordijske državah in je deloma povezana z ukrepi aktivnega trga
dela – ta spodbuja prekvalifikacijo brezposelnih in tistih, ki bodo kmalu po-
stali brezposelni –, pozitivno vpliva na stopnjo zaposlenosti. Visoka stopnja
udeležbe v VŽU je tudi posledica obsežnega zagotavljanja splošnega izobra-
ževanja odraslih, ki lahko prispeva k zaposljivosti odraslih in služi kot forum
za spodbujanje skupnosti, politične zavesti in socialne kohezije (Green 2006,
322–323).
Nordijski model VŽU opredeljujejo tri temeljne značilnosti (Green 2021):
univerzalno zagotovljena predšolska vzgoja, celovit in razmeroma enako-
praven srednješolski sistem ter visoka udeležba v izobraževanju odraslih. Ta
model izhaja iz socialnodemokratičnega projekta, ki si prizadeva vzpostaviti
inkluzivno in enakopravno državo blaginje, ki bo državljane ščitila pred re-
vščino in negotovostjo, hkrati pa spodbujala socialno integracijo, solidarnost
in socialno mobilnost. Poleg tega je VŽU ključno za aktivno politiko trga dela,
ki so jo nordijske države sprejele v namen zmanjšanja brezposelnosti, pri-
lagajanja tehnološkim spremembam ter dviga nacionalne produktivnosti in
življenjskega standarda. Visoko financiranje splošnega ter poklicnega izobra-
ževanja odraslih s strani delodajalcev in države je namenjeno zlasti prikrajša-
nim odraslim kot sredstvo za zmanjševanje neenakosti ter krepitev družbene
solidarnosti.
Čeravno se je nordijski model VŽU v zadnjih dveh desetletjih pod vplivi
globalnih akterjev in globalne izobraževalne politike spremenil, še vedno
ohranja svoje temeljne prvine (gl. Frimannsson 2006; Lundahl 2016; Ruben-
son 2006), pri čemer sta predšolska vzgoja in izobraževanje odraslih izjemno
univerzalna in predstavljata osrčje tega modela (Green 2021). Univerzalistična
narava izobraževanja odraslih v nordijskih državah se odraža v visoki ude-
ležbi v formalnem izobraževanju, ki je po podatkih PIAAC na Danskem, Fin-
skem, Švedskem in Norveškem med 68 in 70 (str. 23). Visoka je tudi ude-
ležba zaposlenih v učenju na delovnem mestu. Čeprav se je neenakost v spre-
21
ravni in ozko porazdelitev spretnosti v delovni sili, kar hkrati z zmanjševa-
njem neenakosti plač prispeva k visoki produktivnosti dela. Visoka udeležba
v izobraževanju odraslih spodbuja visoke stopnje zaposlenosti, ki skupaj z
visokimi stopnjami produktivnosti prinašajo visoke splošne ravni produktiv-
nosti. Visoke stopnje zaposlenosti, skupaj z neenakostjo pri nizkih dohodkih
in močnimi učinki prerazporeditve socialnih sistemov, zmanjšujejo splošno
neenakost in podpirajo socialno kohezijo. Sistemi VŽU v nordijskih državah
prispevajo k rezultatom na gospodarskem in družbenem področju na dva na-
čina. Prvič, ustvarjajo relativno enake ravni spretnosti tako pri 15-letnikih kot
pri odraslih. Drugič, visoka stopnja udeležbe v izobraževanju odraslih, ki je
značilna za nordijske državah in je deloma povezana z ukrepi aktivnega trga
dela – ta spodbuja prekvalifikacijo brezposelnih in tistih, ki bodo kmalu po-
stali brezposelni –, pozitivno vpliva na stopnjo zaposlenosti. Visoka stopnja
udeležbe v VŽU je tudi posledica obsežnega zagotavljanja splošnega izobra-
ževanja odraslih, ki lahko prispeva k zaposljivosti odraslih in služi kot forum
za spodbujanje skupnosti, politične zavesti in socialne kohezije (Green 2006,
322–323).
Nordijski model VŽU opredeljujejo tri temeljne značilnosti (Green 2021):
univerzalno zagotovljena predšolska vzgoja, celovit in razmeroma enako-
praven srednješolski sistem ter visoka udeležba v izobraževanju odraslih. Ta
model izhaja iz socialnodemokratičnega projekta, ki si prizadeva vzpostaviti
inkluzivno in enakopravno državo blaginje, ki bo državljane ščitila pred re-
vščino in negotovostjo, hkrati pa spodbujala socialno integracijo, solidarnost
in socialno mobilnost. Poleg tega je VŽU ključno za aktivno politiko trga dela,
ki so jo nordijske države sprejele v namen zmanjšanja brezposelnosti, pri-
lagajanja tehnološkim spremembam ter dviga nacionalne produktivnosti in
življenjskega standarda. Visoko financiranje splošnega ter poklicnega izobra-
ževanja odraslih s strani delodajalcev in države je namenjeno zlasti prikrajša-
nim odraslim kot sredstvo za zmanjševanje neenakosti ter krepitev družbene
solidarnosti.
Čeravno se je nordijski model VŽU v zadnjih dveh desetletjih pod vplivi
globalnih akterjev in globalne izobraževalne politike spremenil, še vedno
ohranja svoje temeljne prvine (gl. Frimannsson 2006; Lundahl 2016; Ruben-
son 2006), pri čemer sta predšolska vzgoja in izobraževanje odraslih izjemno
univerzalna in predstavljata osrčje tega modela (Green 2021). Univerzalistična
narava izobraževanja odraslih v nordijskih državah se odraža v visoki ude-
ležbi v formalnem izobraževanju, ki je po podatkih PIAAC na Danskem, Fin-
skem, Švedskem in Norveškem med 68 in 70 (str. 23). Visoka je tudi ude-
ležba zaposlenih v učenju na delovnem mestu. Čeprav se je neenakost v spre-
21
