Page 24 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
ut Mikulec
tnostih odraslih v nordijskih državah od sredine devetdesetih let prejšnjega
stoletja povečala (predvsem na račun skupine 16- do 24-letnikov v vzorcu PI-
AAC), pa so bile neenakosti glede možnosti za pridobitev spretnosti odraslih
v teh državah še vedno nekoliko nižje kot v večini skupin držav.
Zaključek
S preučevanjem teoretskih modelov in konceptov VŽU smo pokazali, da VŽU
predstavlja večdimenzionalen koncept, ki v sebi združuje različne modele in
pojmovanja. Četudi je zaradi tega VŽU tudi »sporen« oz. »izpodbijan« kon-
cept, lahko izhajajoč iz različnih modelov in pojmovanj sklenemo, da holi-
stično razumevanje VŽU obsega različne dimenzije: (1) ekonomsko, tj. prido-
bivanje novega znanja in spretnosti za svet dela, zaposljivost ter finančno
blaginjo, kar omogoča udejstvovanje učečih se na boljših delovnih mestih
in dviguje raven njihovih dohodkov; (2) osebno, tj. učenje za boljše življenje,
zdravje, blaginjo, osebni razvoj in celostno izpolnitev človeka ter njegovih
potencialov; (3) demokratično, tj. učenje za življenje z drugimi na demokra-
tičnejši, pravičnejši in inkluzivnejši način, za humanizacijo in demokratizacijo
družbe, za spodbujanje dejavnega državljanstva, ki omogoča angažma dr-
žavljanov v civilni družbi in političnem življenju. Tovrstno holistično razume-
vanje VŽU je najprisotnejše v nordijskem modelu VŽU, ki na eni strani uživa
visoko udeležbo odraslih v VŽU, na drugi strani pa visoko financiranje tako
splošnega kot poklicnega izobraževanja odraslih s strani delodajalcev in dr-
žave prispeva k zaposljivosti (ranljivih skupin) odraslih, zmanjšuje neenakosti
in krepi družbeno solidarnost, politično zavest ter socialno kohezijo.
Literatura
Aspin, D. N., in J. D. Chapman. 2000. »Lifelong Learning: Concepts and Concep-
tions.« International Journal of Lifelong Education 19 (1): 2–19.
Biesta, G. 2006. »What’s the Point of Lifelong Learning if Lifelong Learning Has
No Point? On the Democratic Deficit of Policies for Lifelong Learning.« Eu-
ropean Educational Research Journal 5 (3–4): 169–180.
———. 2012. »Have Lifelong Learning and Emancipation Still Something to Say
to Each Other?« Studies in the Education of Adults 44 (1): 5–20.
———. 2021. »Reclaiming a Future that Has Not Yet Been: The Faure Report,
UNESCO’s Humanism and the Need for the Emancipation of Education.«
International Review of Education 68 (3–4): 1–18.
Boshier, R. 2005. »Lifelong Learning.« V International Encyclopedia of Adult Edu-
cation, ur. L. M. English, 373–378. Hampshire: Palgrave Macmillan.
Chapman, J. D., in D. N. Aspin. 1997. The School, the Community and Lifelong
Learning. London: Cassell.
22
tnostih odraslih v nordijskih državah od sredine devetdesetih let prejšnjega
stoletja povečala (predvsem na račun skupine 16- do 24-letnikov v vzorcu PI-
AAC), pa so bile neenakosti glede možnosti za pridobitev spretnosti odraslih
v teh državah še vedno nekoliko nižje kot v večini skupin držav.
Zaključek
S preučevanjem teoretskih modelov in konceptov VŽU smo pokazali, da VŽU
predstavlja večdimenzionalen koncept, ki v sebi združuje različne modele in
pojmovanja. Četudi je zaradi tega VŽU tudi »sporen« oz. »izpodbijan« kon-
cept, lahko izhajajoč iz različnih modelov in pojmovanj sklenemo, da holi-
stično razumevanje VŽU obsega različne dimenzije: (1) ekonomsko, tj. prido-
bivanje novega znanja in spretnosti za svet dela, zaposljivost ter finančno
blaginjo, kar omogoča udejstvovanje učečih se na boljših delovnih mestih
in dviguje raven njihovih dohodkov; (2) osebno, tj. učenje za boljše življenje,
zdravje, blaginjo, osebni razvoj in celostno izpolnitev človeka ter njegovih
potencialov; (3) demokratično, tj. učenje za življenje z drugimi na demokra-
tičnejši, pravičnejši in inkluzivnejši način, za humanizacijo in demokratizacijo
družbe, za spodbujanje dejavnega državljanstva, ki omogoča angažma dr-
žavljanov v civilni družbi in političnem življenju. Tovrstno holistično razume-
vanje VŽU je najprisotnejše v nordijskem modelu VŽU, ki na eni strani uživa
visoko udeležbo odraslih v VŽU, na drugi strani pa visoko financiranje tako
splošnega kot poklicnega izobraževanja odraslih s strani delodajalcev in dr-
žave prispeva k zaposljivosti (ranljivih skupin) odraslih, zmanjšuje neenakosti
in krepi družbeno solidarnost, politično zavest ter socialno kohezijo.
Literatura
Aspin, D. N., in J. D. Chapman. 2000. »Lifelong Learning: Concepts and Concep-
tions.« International Journal of Lifelong Education 19 (1): 2–19.
Biesta, G. 2006. »What’s the Point of Lifelong Learning if Lifelong Learning Has
No Point? On the Democratic Deficit of Policies for Lifelong Learning.« Eu-
ropean Educational Research Journal 5 (3–4): 169–180.
———. 2012. »Have Lifelong Learning and Emancipation Still Something to Say
to Each Other?« Studies in the Education of Adults 44 (1): 5–20.
———. 2021. »Reclaiming a Future that Has Not Yet Been: The Faure Report,
UNESCO’s Humanism and the Need for the Emancipation of Education.«
International Review of Education 68 (3–4): 1–18.
Boshier, R. 2005. »Lifelong Learning.« V International Encyclopedia of Adult Edu-
cation, ur. L. M. English, 373–378. Hampshire: Palgrave Macmillan.
Chapman, J. D., in D. N. Aspin. 1997. The School, the Community and Lifelong
Learning. London: Cassell.
22
