Page 22 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 22
ut Mikulec
soko povprečje ravni spretnosti na trgu dela, bodo prispevali k visoki splošni
produktivnosti dela, saj se spretnosti pretvori v produktivne rezultate. Drugič,
sistemi VŽU ustvarjajo različne ravni neenakosti pri porazdelitvi spretnosti, ki
jih prenašajo na trg dela. In tretjič, sistemi VŽU vplivajo na stopnjo zaposleno-
sti, kar vpliva tako na splošno produktivnost kot na socialno kohezijo. Zlasti
sistemi VŽU z visoko stopnjo udeležbe odraslih v VŽU, še posebej preko aktiv-
nih politik trga dela, spodbujajo visoke stopnje zaposlenosti, ki predstavljajo
eno izmed sredstev za dvig socialne kohezije preko socialne vključenosti.
Anglosaški model teži k združevanju zmerne produktivnosti delovne sile
z visokimi stopnjami zaposlenosti in visoko dohodkovno neenakostjo, ki
ustvarja srednjo do visoko splošno produktivnost (ekonomska razsežnost)
ter zmerno socialno porabo in manjšo socialno kohezijo (socialna razse-
žnost). Sistemi VŽU v anglosaškem modelu po navadi proizvajajo zmerne
agregatne ravni spretnosti na trgu dela z visoko stopnjo polarizacije spret-
nosti med elitami in nizko kvalificiranimi. Ti rezultati lahko prispevajo k pre-
cej zmerni povprečni ravni produktivnosti dela, visoki stopnji dohodkovne
neenakosti in nižji ravni socialne kohezije. Po drugi strani pa sistemi VŽU v
anglosaških državah ponujajo precej dobre možnosti za izobraževanje od-
raslih. Relativno visoke stopnje odraslih udeleženih v VŽU, zlasti če so pove-
zane z aktivnimi politikami trga dela, povečujejo stopnje zaposlenosti, kar
izključene delavce naredi bzaposljivejše (Green 2006, 320–321).
Socialno-tržni model združuje visoko produktivnost dela z nižjimi sto-
pnjami zaposlenosti in nižjo neenakostjo v plačah, kar ustvarja zmerno do
visoko splošno produktivnost (ekonomska razsežnost) ter višjo socialno po-
rabo in rezultate socialne kohezije (socialna razsežnost). Socialo-tržni mo-
del proizvaja skupne ravni spretnosti, ki pozitivno vplivajo na produktivnost
dela. Povzroča tudi precej ožje porazdelitve spretnosti, vsaj med odraslo de-
lovno silo, kar prispeva k precej višjim ravnem dohodkovne enakosti. Ker re-
žimi trga dela služijo za opredelitev večine delovnih mest kot kvalificiranih in
za uveljavljanje kvalifikacijskih zahtev za vstop na ta delovna mesta, ustvar-
jajo močne ovire za zaposlitev nekvalificiranih delavcev. Medtem ko sistemi
vajeništva na splošno zagotavljajo precej nemoten prehod v zaposlitev, so
možnosti za zaposlitev za tiste, ki si ne morejo zagotoviti vajeniškega mesta
in ki si niso pridobili splošnoizobrazbenih kvalifikacij, zelo slabe (Green 2006,
322).
Nordijski model združuje visoko produktivnost dela z visokimi stopnjami
zaposlenosti in relativno enakostjo plač, kar ustvarja visoko splošno produk-
tivnost (ekonomska razsežnost) ter visoko socialno porabo in visoko socialno
kohezijo (socialna razsežnost). Nordijske države proizvajajo visoke agregatne
20
soko povprečje ravni spretnosti na trgu dela, bodo prispevali k visoki splošni
produktivnosti dela, saj se spretnosti pretvori v produktivne rezultate. Drugič,
sistemi VŽU ustvarjajo različne ravni neenakosti pri porazdelitvi spretnosti, ki
jih prenašajo na trg dela. In tretjič, sistemi VŽU vplivajo na stopnjo zaposleno-
sti, kar vpliva tako na splošno produktivnost kot na socialno kohezijo. Zlasti
sistemi VŽU z visoko stopnjo udeležbe odraslih v VŽU, še posebej preko aktiv-
nih politik trga dela, spodbujajo visoke stopnje zaposlenosti, ki predstavljajo
eno izmed sredstev za dvig socialne kohezije preko socialne vključenosti.
Anglosaški model teži k združevanju zmerne produktivnosti delovne sile
z visokimi stopnjami zaposlenosti in visoko dohodkovno neenakostjo, ki
ustvarja srednjo do visoko splošno produktivnost (ekonomska razsežnost)
ter zmerno socialno porabo in manjšo socialno kohezijo (socialna razse-
žnost). Sistemi VŽU v anglosaškem modelu po navadi proizvajajo zmerne
agregatne ravni spretnosti na trgu dela z visoko stopnjo polarizacije spret-
nosti med elitami in nizko kvalificiranimi. Ti rezultati lahko prispevajo k pre-
cej zmerni povprečni ravni produktivnosti dela, visoki stopnji dohodkovne
neenakosti in nižji ravni socialne kohezije. Po drugi strani pa sistemi VŽU v
anglosaških državah ponujajo precej dobre možnosti za izobraževanje od-
raslih. Relativno visoke stopnje odraslih udeleženih v VŽU, zlasti če so pove-
zane z aktivnimi politikami trga dela, povečujejo stopnje zaposlenosti, kar
izključene delavce naredi bzaposljivejše (Green 2006, 320–321).
Socialno-tržni model združuje visoko produktivnost dela z nižjimi sto-
pnjami zaposlenosti in nižjo neenakostjo v plačah, kar ustvarja zmerno do
visoko splošno produktivnost (ekonomska razsežnost) ter višjo socialno po-
rabo in rezultate socialne kohezije (socialna razsežnost). Socialo-tržni mo-
del proizvaja skupne ravni spretnosti, ki pozitivno vplivajo na produktivnost
dela. Povzroča tudi precej ožje porazdelitve spretnosti, vsaj med odraslo de-
lovno silo, kar prispeva k precej višjim ravnem dohodkovne enakosti. Ker re-
žimi trga dela služijo za opredelitev večine delovnih mest kot kvalificiranih in
za uveljavljanje kvalifikacijskih zahtev za vstop na ta delovna mesta, ustvar-
jajo močne ovire za zaposlitev nekvalificiranih delavcev. Medtem ko sistemi
vajeništva na splošno zagotavljajo precej nemoten prehod v zaposlitev, so
možnosti za zaposlitev za tiste, ki si ne morejo zagotoviti vajeniškega mesta
in ki si niso pridobili splošnoizobrazbenih kvalifikacij, zelo slabe (Green 2006,
322).
Nordijski model združuje visoko produktivnost dela z visokimi stopnjami
zaposlenosti in relativno enakostjo plač, kar ustvarja visoko splošno produk-
tivnost (ekonomska razsežnost) ter visoko socialno porabo in visoko socialno
kohezijo (socialna razsežnost). Nordijske države proizvajajo visoke agregatne
20
