Page 18 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
ut Mikulec
beni državi ne obstaja v svoji čisti obliki, ampak v različnih državah obstajajo
hibridne oblike z različnimi poudarki na enem ali več modelov.
Trikotnik vseživljenjskega učenja
Judith D. Chapman in Aspin (1997; Aspin in Chapman 2000) izpostavljata tri-
adno naravo VŽU, ki služi trem različnim namenom:
– VŽU za ekonomski napredek in razvoj,
– VŽU za osebni razvoj in izpolnitev,
– VŽU za družbeno vključenost in demokratizacijo.
Kot ugotavljata avtorja, so vse tri dimenzije VŽU medsebojno povezane
in se medsebojno oplajajo; izobraževanje za bolj usposobljeno delovno silo
je hkrati izobraževanje za boljšo demokracijo in bolj izpopolnjujoče življe-
nje. Tovrstno razumevanje VŽU je bistveno za dosego: demokratičnejše po-
litike in nabora družbenih institucij, ki promovirajo in prakticirajo načela so-
cialne vključenosti, pravičnosti in enakosti; gospodarstva, ki je trdno in kon-
kurenčno; ter nabora dejavnosti, ki posameznim članom družbe omogočajo
osebna zadovoljstva (Chapman in Aspin, 1997, 270).
Podobno tudi Biesta (2006, 173) zasnuje »trikotniško« razumevanje kon-
cepta VŽU, ki povezuje njegovo ekonomsko (pridobivanje novega znanja in
spretnosti za svet dela, zaposljivost ter finančno blaginjo), osebno (učenje za
boljše življenje, osebni razvoj in izpolnitev) in demokratično funkcijo (učenje
za opolnomočenje in emancipacijo posameznikov, za življenje z drugimi na
demokratičnejši, pravičnejši ter inkluzivnejši način). Avtor ugotavlja, da v tri-
kotniku VŽU danes prevladuje njegova ekonomska funkcija, in se zavzema za
bolj uravnotežen pristop k VŽU, ki daje vrednost tudi njegovi osebni in de-
mokratični funkciji – učenju raznolikosti in življenju z drugimi, ki so drugačni
od nas.
Vseživljenjsko učenje med modelom človeškega kapitala
in humanističnim modelom
Pri analizi različnih modelov VŽU je Regmi (2015) na podlagi sinteze slednjih
opredelil skupne značilnosti dveh temeljnih modelov, na katerih po avtorje-
vem prepričanju temeljijo različni modeli VŽU: (1) model človeškega kapitala
in (2) humanistični model.
Model človeškega kapitala VŽU na izobraževanje gleda kot na naložbo, s ka-
tero lahko posamezniki, družbe in narodi povečajo svojo gospodarsko rast
ter dobrobit. Ta model se v največji meri povezuje z idejami OECD in pred-
16
beni državi ne obstaja v svoji čisti obliki, ampak v različnih državah obstajajo
hibridne oblike z različnimi poudarki na enem ali več modelov.
Trikotnik vseživljenjskega učenja
Judith D. Chapman in Aspin (1997; Aspin in Chapman 2000) izpostavljata tri-
adno naravo VŽU, ki služi trem različnim namenom:
– VŽU za ekonomski napredek in razvoj,
– VŽU za osebni razvoj in izpolnitev,
– VŽU za družbeno vključenost in demokratizacijo.
Kot ugotavljata avtorja, so vse tri dimenzije VŽU medsebojno povezane
in se medsebojno oplajajo; izobraževanje za bolj usposobljeno delovno silo
je hkrati izobraževanje za boljšo demokracijo in bolj izpopolnjujoče življe-
nje. Tovrstno razumevanje VŽU je bistveno za dosego: demokratičnejše po-
litike in nabora družbenih institucij, ki promovirajo in prakticirajo načela so-
cialne vključenosti, pravičnosti in enakosti; gospodarstva, ki je trdno in kon-
kurenčno; ter nabora dejavnosti, ki posameznim članom družbe omogočajo
osebna zadovoljstva (Chapman in Aspin, 1997, 270).
Podobno tudi Biesta (2006, 173) zasnuje »trikotniško« razumevanje kon-
cepta VŽU, ki povezuje njegovo ekonomsko (pridobivanje novega znanja in
spretnosti za svet dela, zaposljivost ter finančno blaginjo), osebno (učenje za
boljše življenje, osebni razvoj in izpolnitev) in demokratično funkcijo (učenje
za opolnomočenje in emancipacijo posameznikov, za življenje z drugimi na
demokratičnejši, pravičnejši ter inkluzivnejši način). Avtor ugotavlja, da v tri-
kotniku VŽU danes prevladuje njegova ekonomska funkcija, in se zavzema za
bolj uravnotežen pristop k VŽU, ki daje vrednost tudi njegovi osebni in de-
mokratični funkciji – učenju raznolikosti in življenju z drugimi, ki so drugačni
od nas.
Vseživljenjsko učenje med modelom človeškega kapitala
in humanističnim modelom
Pri analizi različnih modelov VŽU je Regmi (2015) na podlagi sinteze slednjih
opredelil skupne značilnosti dveh temeljnih modelov, na katerih po avtorje-
vem prepričanju temeljijo različni modeli VŽU: (1) model človeškega kapitala
in (2) humanistični model.
Model človeškega kapitala VŽU na izobraževanje gleda kot na naložbo, s ka-
tero lahko posamezniki, družbe in narodi povečajo svojo gospodarsko rast
ter dobrobit. Ta model se v največji meri povezuje z idejami OECD in pred-
16
