Page 29 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 29
Prvi koraki v svet pismenosti
in vseživljenjskega učenja
se zgodijo v družini
Estera Možina
Andragoški center Republike Slovenije
ester.mozina@acs.si
Manj izobraženi starši otrok v začetnih obdobjih šolanja, ki so v raziskavi PIAAC
2016 izkazovali nizke dosežke pri besedilnih spretnostih, ki so temelj za spod-
bujanje pismenosti in učenja v družini, so v še posebej težavnem položaju, ko
gre za vprašanja razvoja pismenosti v družini. Domnevamo, da so pri skrbi za
družinsko pismenost ovirani zaradi dveh bistvenih dejavnikov: neugodnega
socialnega položaja in šibkih temeljnih spretnosti. V prispevku prikazujemo iz-
brane podatke iz raziskave, ki je preučevala dosežke staršev v raziskavi o spre-
tnostih odraslih PIAAC 2016. Z njim želimo opozoriti tudi na družbeni kontekst
socialne ranljivosti in vlogo izobraževanja v družbi znanja, kjer izobraževanje
ni zgolj meritokratsko načelo za pridobitev statusa, temveč odloča o vključitvi
in izključitvi iz družbe. S terminom družinska pismenost označujemo prepri-
čanja in prakse opismenjevanja med člani družine ter medgeneracijski prenos
pismenosti na otroke. S tem, ko starši in otroci ne zmorejo slediti diskurzu odlič-
nosti, ki otroke in mladostnike v izobraževalnem ter življenjskem poteku deli
na zmagovalce in poražence, je krog medgeneracijskega prenosa pismenosti
sklenjen.
Ključne besede: družinska pismenost, spretnosti odraslih, vseživljenjsko učenje
Uvod
Znano je, da družinsko okolje, v katerem posameznik odrašča, pomembno
vpliva na njegovo uspešnost v izobraževanju, višino dohodkov, položaj v
družbi ipd. Ljudje si seveda ne izbiramo svojih družin, zato je zmanjševanje
neugodnega vpliva družinskega okolja na posameznikovo uspešnost eden
od pomembnih ciljev izobraževalnih politik, ki si prizadevajo povečati pra-
vičnost v izobraževanju ter zagotavljati enake možnosti in tudi pogoje za
doseganje optimalnih rezultatov različnih skupin prebivalcev. Ko pojasnju-
jemo vlogo družine pri zgodnjem razvoju pismenosti, moramo nujno razu-
meti tudi družbene okoliščine, ki določajo posameznikove možnosti; še po-
sebej, če želimo starše iz manj vzpodbudnih okolij opolnomočiti za uspešno
spodbujanje družinske pismenosti preko izobraževanja. V tem delu predsta-
Lepičnik Vodopivec, J., in M. Mezgec, ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih
za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-230-5.27-40
in vseživljenjskega učenja
se zgodijo v družini
Estera Možina
Andragoški center Republike Slovenije
ester.mozina@acs.si
Manj izobraženi starši otrok v začetnih obdobjih šolanja, ki so v raziskavi PIAAC
2016 izkazovali nizke dosežke pri besedilnih spretnostih, ki so temelj za spod-
bujanje pismenosti in učenja v družini, so v še posebej težavnem položaju, ko
gre za vprašanja razvoja pismenosti v družini. Domnevamo, da so pri skrbi za
družinsko pismenost ovirani zaradi dveh bistvenih dejavnikov: neugodnega
socialnega položaja in šibkih temeljnih spretnosti. V prispevku prikazujemo iz-
brane podatke iz raziskave, ki je preučevala dosežke staršev v raziskavi o spre-
tnostih odraslih PIAAC 2016. Z njim želimo opozoriti tudi na družbeni kontekst
socialne ranljivosti in vlogo izobraževanja v družbi znanja, kjer izobraževanje
ni zgolj meritokratsko načelo za pridobitev statusa, temveč odloča o vključitvi
in izključitvi iz družbe. S terminom družinska pismenost označujemo prepri-
čanja in prakse opismenjevanja med člani družine ter medgeneracijski prenos
pismenosti na otroke. S tem, ko starši in otroci ne zmorejo slediti diskurzu odlič-
nosti, ki otroke in mladostnike v izobraževalnem ter življenjskem poteku deli
na zmagovalce in poražence, je krog medgeneracijskega prenosa pismenosti
sklenjen.
Ključne besede: družinska pismenost, spretnosti odraslih, vseživljenjsko učenje
Uvod
Znano je, da družinsko okolje, v katerem posameznik odrašča, pomembno
vpliva na njegovo uspešnost v izobraževanju, višino dohodkov, položaj v
družbi ipd. Ljudje si seveda ne izbiramo svojih družin, zato je zmanjševanje
neugodnega vpliva družinskega okolja na posameznikovo uspešnost eden
od pomembnih ciljev izobraževalnih politik, ki si prizadevajo povečati pra-
vičnost v izobraževanju ter zagotavljati enake možnosti in tudi pogoje za
doseganje optimalnih rezultatov različnih skupin prebivalcev. Ko pojasnju-
jemo vlogo družine pri zgodnjem razvoju pismenosti, moramo nujno razu-
meti tudi družbene okoliščine, ki določajo posameznikove možnosti; še po-
sebej, če želimo starše iz manj vzpodbudnih okolij opolnomočiti za uspešno
spodbujanje družinske pismenosti preko izobraževanja. V tem delu predsta-
Lepičnik Vodopivec, J., in M. Mezgec, ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih
za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-230-5.27-40
