Page 32 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
era Možina
po kakovosti, ravni temeljnega znanja in spretnosti ter rabi le-teh v vsakda-
njem življenju. Predvsem stopnja izobrazbe je bila tista determinanta, ki je
vplivala na razlike (str. 114). Ugotovitve te raziskave tudi kažejo, da ne gre za-
nemariti pomena gmotnega položaja družine. Ko se družina stežka preživlja,
ji prioriteta ni pridobivanje znanja in spretnosti, poleg tega starši svojim otro-
kom ne morejo nuditi toliko bralnega gradiva in časa, kot bi si morda želeli
(str. 114).
Mednarodna primerjalna raziskava je v okviru raziskave PIRLS ocenjevala
bralno pismenost učencev četrtega razreda. Najmanjša razlika med otroki
staršev z nizko in visoko izobrazbo je bila na Finskem, najvišja pa v Bolgariji.
Tudi Slovenija spada med države z večjo razliko. Če točke pretvorimo v leta,
so otroci staršev z visoko izobrazbo kar za eno leto prehiteli vrstnike, katerih
starši imajo nizko izobrazbo (UNICEF 2018 v Marjanovič-Umek, Fekonja in Ha-
cin Beyazoglu 2020, 48). Na govor in zgodnjo pismenost otrok vplivajo tako
distalni kot proksimalni družinski dejavniki (str. 54). Pomemben neposredni
učinek imata ravno starost ter izobrazba staršev (str. 56). Vendar lahko tudi
osebe izven družine pomembno vplivajo na proksimalne dejavnike (bolj kot
na distalne), zato lahko tudi otrokom iz manj spodbudnega okolja ponudimo
možnosti za razvoj govora in zgodnje pismenosti ne glede na prej navedene
dejavnike. Vključenost otrok v vrtec ima tako največji učinek ravno pri otrocih
iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom in nizkim kulturnim kapita-
lom. Vloga odraslih pri spodbujanju zgodnje pismenosti otrok je pomembna,
med številnimi dejavnostmi pa sta najbolj izpostavljeni interaktivno skupno
branje in simbolna igra (str. 109).
Raziskave, ki preučujejo vlogo družine pri razvoju pismenosti, se običajno
ne osredotočajo na širše družbene dejavnike. Po Mirjani Ule (1999) se je s pro-
dorom neoliberalne ekonomske in politične doktrine od 90. let dalje prikrito
povečala družbena ranljivost posameznih skupin mladih ter odraslih. Takrat
je v Evropi tako v javni kot v zasebni sferi postopoma postal dominanten di-
skurz individualizma, ki je zamenjal diskurz enakih možnosti in socialne pra-
vičnosti. Diskurz individualizma poudarja ključno vlogo osebne odgovorno-
sti za potek izobraževanja. Pri tem pa se, kot trdi Mirjana Ule, zanemarjajo
sistemska tveganja za izobraževalni in poklicni neuspeh tistih, ki diskurzu in-
dividualizma ne zmorejo slediti. Raziskave med mladimi v Sloveniji kažejo, da
so učenci in njihovi starši sprejeli diskurz individualne odgovornosti za šolski
uspeh. Verjamejo, da je ta odvisen od posameznikovega vloženega truda, in
pri tem spregledajo vse druge dejavnike. Neposredno je prevlada diskurza
individualne odgovornosti in odličnosti v izobraževanju vidna predvsem v
povečani socialni ranljivosti mladih. Eden najpomembnejših dejavnikov so-
30
po kakovosti, ravni temeljnega znanja in spretnosti ter rabi le-teh v vsakda-
njem življenju. Predvsem stopnja izobrazbe je bila tista determinanta, ki je
vplivala na razlike (str. 114). Ugotovitve te raziskave tudi kažejo, da ne gre za-
nemariti pomena gmotnega položaja družine. Ko se družina stežka preživlja,
ji prioriteta ni pridobivanje znanja in spretnosti, poleg tega starši svojim otro-
kom ne morejo nuditi toliko bralnega gradiva in časa, kot bi si morda želeli
(str. 114).
Mednarodna primerjalna raziskava je v okviru raziskave PIRLS ocenjevala
bralno pismenost učencev četrtega razreda. Najmanjša razlika med otroki
staršev z nizko in visoko izobrazbo je bila na Finskem, najvišja pa v Bolgariji.
Tudi Slovenija spada med države z večjo razliko. Če točke pretvorimo v leta,
so otroci staršev z visoko izobrazbo kar za eno leto prehiteli vrstnike, katerih
starši imajo nizko izobrazbo (UNICEF 2018 v Marjanovič-Umek, Fekonja in Ha-
cin Beyazoglu 2020, 48). Na govor in zgodnjo pismenost otrok vplivajo tako
distalni kot proksimalni družinski dejavniki (str. 54). Pomemben neposredni
učinek imata ravno starost ter izobrazba staršev (str. 56). Vendar lahko tudi
osebe izven družine pomembno vplivajo na proksimalne dejavnike (bolj kot
na distalne), zato lahko tudi otrokom iz manj spodbudnega okolja ponudimo
možnosti za razvoj govora in zgodnje pismenosti ne glede na prej navedene
dejavnike. Vključenost otrok v vrtec ima tako največji učinek ravno pri otrocih
iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom in nizkim kulturnim kapita-
lom. Vloga odraslih pri spodbujanju zgodnje pismenosti otrok je pomembna,
med številnimi dejavnostmi pa sta najbolj izpostavljeni interaktivno skupno
branje in simbolna igra (str. 109).
Raziskave, ki preučujejo vlogo družine pri razvoju pismenosti, se običajno
ne osredotočajo na širše družbene dejavnike. Po Mirjani Ule (1999) se je s pro-
dorom neoliberalne ekonomske in politične doktrine od 90. let dalje prikrito
povečala družbena ranljivost posameznih skupin mladih ter odraslih. Takrat
je v Evropi tako v javni kot v zasebni sferi postopoma postal dominanten di-
skurz individualizma, ki je zamenjal diskurz enakih možnosti in socialne pra-
vičnosti. Diskurz individualizma poudarja ključno vlogo osebne odgovorno-
sti za potek izobraževanja. Pri tem pa se, kot trdi Mirjana Ule, zanemarjajo
sistemska tveganja za izobraževalni in poklicni neuspeh tistih, ki diskurzu in-
dividualizma ne zmorejo slediti. Raziskave med mladimi v Sloveniji kažejo, da
so učenci in njihovi starši sprejeli diskurz individualne odgovornosti za šolski
uspeh. Verjamejo, da je ta odvisen od posameznikovega vloženega truda, in
pri tem spregledajo vse druge dejavnike. Neposredno je prevlada diskurza
individualne odgovornosti in odličnosti v izobraževanju vidna predvsem v
povečani socialni ranljivosti mladih. Eden najpomembnejših dejavnikov so-
30
