Page 34 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
era Možina
Besedilne spretnosti staršev iz manj spodbudnega okolja
Tematska raziskava Družinska pismenost in starši iz manj spodbudnih okolij
(Možina v pripravi) se je osredotočala na starše predšolskih in šolajočih otrok.
S fokusirano analizo empiričnih podatkov iz raziskave o spretnosti odraslih –
PIAAC (Programme for the International Assessment of Adult Competencies)
smo želeli pojasniti domnevo, da so starši iz nespodbudnih okolij pri skrbi za
družinsko pismenost ovirani zaradi dveh bistvenih ključnih dejavnikov: ne-
ugodnega socialnega okolja in tudi nizkih spretnosti. Raziskava razgrinja po-
vezanost teh dejavnikov in odgovarja na glavno raziskovalno vprašanje: Ka-
kšne so značilnosti staršev predšolskih in šolajočih otrok, ki so sodelovali v
raziskavi? Pri tem smo se osredotočali predvsem na stanje besedilnih spre-
tnostih, značilnosti domačega okolja ter nekatere druge dejavnike, ki so se
pojavili pri starših iz nespodbudnih okolij. Vzorec: Analizirali smo torej sku-
pino staršev, ki so imeli v času sodelovanja v raziskavi Spretnosti odraslih –
PIAAC, ki je potekala v Sloveniji med letoma 2014 in 2016 (v vzorec je bilo za-
jetih 5.165 odraslih v starosti od 16. do 65. leta), vsaj enega predšolskega ali
šolajočega se otroka v starosti do največ 18. leta starosti. Vzorec staršev: N =
1369. Ugotavljali smo, kakšne so značilnosti pri dveh nasprotnih skupin star-
šev: prva skupina so bili starši z dobrimi besedilnimi spretnostmi (skupina z
visokimi dosežki – 3. in 4/5. raven) in druga skupina starši s slabimi rezultati
(nizki dosežki – 1. in manj kot 1. raven) pri besedilnih spretnostih. Besedilne
spretnosti so v raziskavi opredeljene kot zmožnost razumeti in uporabiti in-
formacije iz različnih besedil (Javrh 2016, 10–11). Metoda: pri analizi empirič-
nih podatkov so bile uporabljene deskriptivne metode in bivariatne analize.
Ugotavljali smo skupne značilnosti posameznih skupin in razlike med njimi.
Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS.
Glede na razpoložljive podatke v bazi PIAAC smo tako opazovali dosežke
staršev glede na tri področja preučevanja: ozadenjske značilnosti (izobrazba
staršev iz opazovane skupine, migrantski položaj, dosežena izobrazba, de-
mografske značilnosti – spol, starost); aktivnost na trgu dela in družbena
vključenost (zaposlitveni položaj, izobraževalna aktivnost, vključenost v pro-
stočasne dejavnosti); družinsko okolje (raba spretnosti, število knjig v gospo-
dinjstvu). V nadaljevanju so prikazani le najosnovnejši rezultati besedilnih
spretnosti staršev.
Podatki o besedilnih spretnostih staršev kažejo, da so le-te nekoliko višje,
kot so sicer besedilne spretnosti odraslih v Sloveniji. V skupini staršev z otroki
do 18. leta v Sloveniji je po dosežkih pri besedilnih spretnostih nekoliko
manjši delež (19,8 , v absolutni številki je to vendarle več kot 80.000 star-
32
Besedilne spretnosti staršev iz manj spodbudnega okolja
Tematska raziskava Družinska pismenost in starši iz manj spodbudnih okolij
(Možina v pripravi) se je osredotočala na starše predšolskih in šolajočih otrok.
S fokusirano analizo empiričnih podatkov iz raziskave o spretnosti odraslih –
PIAAC (Programme for the International Assessment of Adult Competencies)
smo želeli pojasniti domnevo, da so starši iz nespodbudnih okolij pri skrbi za
družinsko pismenost ovirani zaradi dveh bistvenih ključnih dejavnikov: ne-
ugodnega socialnega okolja in tudi nizkih spretnosti. Raziskava razgrinja po-
vezanost teh dejavnikov in odgovarja na glavno raziskovalno vprašanje: Ka-
kšne so značilnosti staršev predšolskih in šolajočih otrok, ki so sodelovali v
raziskavi? Pri tem smo se osredotočali predvsem na stanje besedilnih spre-
tnostih, značilnosti domačega okolja ter nekatere druge dejavnike, ki so se
pojavili pri starših iz nespodbudnih okolij. Vzorec: Analizirali smo torej sku-
pino staršev, ki so imeli v času sodelovanja v raziskavi Spretnosti odraslih –
PIAAC, ki je potekala v Sloveniji med letoma 2014 in 2016 (v vzorec je bilo za-
jetih 5.165 odraslih v starosti od 16. do 65. leta), vsaj enega predšolskega ali
šolajočega se otroka v starosti do največ 18. leta starosti. Vzorec staršev: N =
1369. Ugotavljali smo, kakšne so značilnosti pri dveh nasprotnih skupin star-
šev: prva skupina so bili starši z dobrimi besedilnimi spretnostmi (skupina z
visokimi dosežki – 3. in 4/5. raven) in druga skupina starši s slabimi rezultati
(nizki dosežki – 1. in manj kot 1. raven) pri besedilnih spretnostih. Besedilne
spretnosti so v raziskavi opredeljene kot zmožnost razumeti in uporabiti in-
formacije iz različnih besedil (Javrh 2016, 10–11). Metoda: pri analizi empirič-
nih podatkov so bile uporabljene deskriptivne metode in bivariatne analize.
Ugotavljali smo skupne značilnosti posameznih skupin in razlike med njimi.
Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS.
Glede na razpoložljive podatke v bazi PIAAC smo tako opazovali dosežke
staršev glede na tri področja preučevanja: ozadenjske značilnosti (izobrazba
staršev iz opazovane skupine, migrantski položaj, dosežena izobrazba, de-
mografske značilnosti – spol, starost); aktivnost na trgu dela in družbena
vključenost (zaposlitveni položaj, izobraževalna aktivnost, vključenost v pro-
stočasne dejavnosti); družinsko okolje (raba spretnosti, število knjig v gospo-
dinjstvu). V nadaljevanju so prikazani le najosnovnejši rezultati besedilnih
spretnosti staršev.
Podatki o besedilnih spretnostih staršev kažejo, da so le-te nekoliko višje,
kot so sicer besedilne spretnosti odraslih v Sloveniji. V skupini staršev z otroki
do 18. leta v Sloveniji je po dosežkih pri besedilnih spretnostih nekoliko
manjši delež (19,8 , v absolutni številki je to vendarle več kot 80.000 star-
32
