Page 35 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 35
Prvi koraki v svet pismenosti in vseživljenjskega učenja se zgodijo v družini
Preglednica 1 Besedilne spretnosti po ravneh, deleži odraslih po ravneh, odrasli v starosti
16–65 let in starši, primerjava Slovenije in Finske
Besedilne spretnosti Slovenija Finska
Odrasli Starši Odrasli Starši
. raven in manj
. raven , , , ,
. raven , , , ,
/. raven , , , ,
, ,
, ,
Opombe V odstotkih. Po podatkih raziskave PIAAC 2016 (http://piaac.acs.si).
šev) odraslih umeščenih na najnižjo raven (1. in manj) kot v celotni populaciji
odraslih (25,1 ). Za primerjavo smo vzeli besedilne spretnosti finskih staršev
(po raziskavi PIRLS je vpliv izobrazbe staršev na dosežke otrok na Finskem
najmanjši). Raziskava je pokazala, da najnižje ravni besedilnih spretnosti do-
sega trikrat več slovenskih kot finskih staršev (preglednica 1). Najvišje ravni
besedilnih spretnosti (3. in 4/5. raven) pa dosega 43,9 slovenskih staršev in
kar 73,5 oz. velika večina finskih staršev iz primerljive skupine.
Če pogledamo na zahtevnost nalog v raziskavi PIAAC 2016 na najnižjih rav-
neh, se pokaže, da so na 1. ravni besedilnih spretnosti odrasli sposobni pre-
brati kratka besedila o znanih temah in najti neko točno določeno informa-
cijo, ki je po obliki in vsebini enaka vprašanju oz. navodilu. Sposobni so tudi
poiskati specifičen podatek iz besedila z nekaj povedmi ali odlomki o znanih
vsebinah, npr. v časopisnem oglasu poiskati telefonsko številko oz. naslov tr-
govine, na letaku poiskati datum in čas prireditve ipd. V konkretnih življenj-
skih situacijah pa imajo že težave z razumevanjem daljših in zapletenejših
besedil. Zahtevno se jim lahko zdi iz navodil ali z garancijskega lista razbrati,
katere obrazce potrebujejo za vračilo poškodovanega izdelka, ali na spletni
strani trgovine poiskati podatek, ki pojasnjuje, v čem se pravila letošnjega
natečaja razlikujejo od pravil prejšnjih natečajev ipd. Nizke besedilne spret-
nosti staršem otežujejo, da bi otroke podpirali pri razvoju njihove pismeno-
sti in skrbeli za družinsko pismenost. Taki starši se tudi sami težko znajdejo v
vsakodnevnih situacijah, kadar morajo uporabiti besedilne spretnosti.
Dosežena izobrazba opazovane skupine staršev in izobrazba njihovih star-
šev sta najmočnejša napovedovalca ravni besedilnih spretnosti v Sloveniji in
kažeta na močan medgeneracijski prenos pismenosti. V Sloveniji so razlike
v povprečnih dosežkih med najbolj in najmanj izobraženimi starši med naj-
večjimi v državah OECD in znašajo več kot 67 točk. Slovenija prav tako sodi
med države z največjimi razlikami v povprečnih dosežkih odraslih glede na
doseženo izobrazbo starih staršev, ta znaša več kot 51 točk (Možina v pripravi).
33
Preglednica 1 Besedilne spretnosti po ravneh, deleži odraslih po ravneh, odrasli v starosti
16–65 let in starši, primerjava Slovenije in Finske
Besedilne spretnosti Slovenija Finska
Odrasli Starši Odrasli Starši
. raven in manj
. raven , , , ,
. raven , , , ,
/. raven , , , ,
, ,
, ,
Opombe V odstotkih. Po podatkih raziskave PIAAC 2016 (http://piaac.acs.si).
šev) odraslih umeščenih na najnižjo raven (1. in manj) kot v celotni populaciji
odraslih (25,1 ). Za primerjavo smo vzeli besedilne spretnosti finskih staršev
(po raziskavi PIRLS je vpliv izobrazbe staršev na dosežke otrok na Finskem
najmanjši). Raziskava je pokazala, da najnižje ravni besedilnih spretnosti do-
sega trikrat več slovenskih kot finskih staršev (preglednica 1). Najvišje ravni
besedilnih spretnosti (3. in 4/5. raven) pa dosega 43,9 slovenskih staršev in
kar 73,5 oz. velika večina finskih staršev iz primerljive skupine.
Če pogledamo na zahtevnost nalog v raziskavi PIAAC 2016 na najnižjih rav-
neh, se pokaže, da so na 1. ravni besedilnih spretnosti odrasli sposobni pre-
brati kratka besedila o znanih temah in najti neko točno določeno informa-
cijo, ki je po obliki in vsebini enaka vprašanju oz. navodilu. Sposobni so tudi
poiskati specifičen podatek iz besedila z nekaj povedmi ali odlomki o znanih
vsebinah, npr. v časopisnem oglasu poiskati telefonsko številko oz. naslov tr-
govine, na letaku poiskati datum in čas prireditve ipd. V konkretnih življenj-
skih situacijah pa imajo že težave z razumevanjem daljših in zapletenejših
besedil. Zahtevno se jim lahko zdi iz navodil ali z garancijskega lista razbrati,
katere obrazce potrebujejo za vračilo poškodovanega izdelka, ali na spletni
strani trgovine poiskati podatek, ki pojasnjuje, v čem se pravila letošnjega
natečaja razlikujejo od pravil prejšnjih natečajev ipd. Nizke besedilne spret-
nosti staršem otežujejo, da bi otroke podpirali pri razvoju njihove pismeno-
sti in skrbeli za družinsko pismenost. Taki starši se tudi sami težko znajdejo v
vsakodnevnih situacijah, kadar morajo uporabiti besedilne spretnosti.
Dosežena izobrazba opazovane skupine staršev in izobrazba njihovih star-
šev sta najmočnejša napovedovalca ravni besedilnih spretnosti v Sloveniji in
kažeta na močan medgeneracijski prenos pismenosti. V Sloveniji so razlike
v povprečnih dosežkih med najbolj in najmanj izobraženimi starši med naj-
večjimi v državah OECD in znašajo več kot 67 točk. Slovenija prav tako sodi
med države z največjimi razlikami v povprečnih dosežkih odraslih glede na
doseženo izobrazbo starih staršev, ta znaša več kot 51 točk (Možina v pripravi).
33
