Page 37 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 37
Prvi koraki v svet pismenosti in vseživljenjskega učenja se zgodijo v družini
Preglednica 3 Migrantsko ozadje in besedilne spretnosti staršev, Slovenija
Besedilne spretnosti () () ()
. raven in manj , , ,
. raven
. raven , , ,
/. raven
, , ,
, , ,
Opombe Naslovi stolpcev: (1) oba starša rojena v tujini, (2) eden od staršev rojen v tujini, (3)
oba starša rojena v Sloveniji. Po podatkih raziskave PIAAC 2016 (http://piaac.acs.si).
spretnosti (1. raven in manj) (preglednica 3). Poleg nižje stopnje izobrazbe
staršev je nepoznavanje jezika in kulture države lahko dodaten oteževalen
dejavnik za družine, ki se priselijo v Slovenijo. Preseneča ugotovitev, da se
z nizkimi ravnmi besedilnih spretnosti srečuje vsak drugi priseljenec v Slo-
venijo. Nizka raven besedilnih spretnosti lahko kaže tudi na težave v razu-
mevanju slovenščine kot tujega jezika, oz. da ima posameznik manj razvite
jezikovne spretnosti v maternem jeziku. Na segmentu odraslih, nizko izobra-
ženih priseljencev, še posebej tistih, ki imajo šolajoče se otroke, bi bilo treba
podrobneje raziskati razloge za nizko raven spretnosti.
Starši, ki so izobraževalno dejavni tako v programih formalnega kot nefor-
malnega izobraževanja, v večji meri ohranjajo raven spretnosti. Delež star-
šev z najnižjimi dosežki pri besedilnih spretnostih (1. raven in manj), ki so ne-
dejavni v izobraževanju, je dvakrat višji (21,0 ) kot pri starših, ki se aktivno
vključujejo v izobraževanje (10,6 ). Primerjava podatkov o vključenosti opa-
zovane skupine staršev v izobraževanje je potrdila pozitivne učinke vključe-
nosti v izobraževanje na dosežke pri besedilnih spretnostih.
V Sloveniji se srečujemo z izrazito neenakim dostopom do izobraževanja,
še posebej pri manj izobraženih odraslih. V izobraževanje odraslih (formalno
in neformalno) se 8,7-krat manj pogosto vključujejo manj izobraženi v pri-
merjavi z najbolj izobraženimi (Andragoški center Slovenije in Ministrstvo Re-
publike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport 2022, 34). Podatki kažejo,
da to v veliki meri velja tudi za skupino staršev. Nadalje je študija pokazala,
da imajo starši, ki pogosteje sodelujejo v prostovoljskih dejavnosti, višje do-
sežke pri besedilnih spretnosti. To je skladno tudi z odgovori staršev na vpra-
šanje, ali se želijo učiti novih stvari. Tisti, ki se v veliki meri želijo učiti novih
stvari, imajo višje dosežke pri besedilnih spretnostih.
Prisotnost bralnega gradiva v domačem družinskem okolju je pokazatelj
bralne kulture in tudi razvitosti besedilnih spretnosti ter ima dolgoročne
učinke na dosežke odraslih in otrok. Več kot štirikrat več odraslih (30,1 ), ki so
imeli v obdobju odraščanja doma manj kot 25 knjig, se po dosežkih umešča
35
Preglednica 3 Migrantsko ozadje in besedilne spretnosti staršev, Slovenija
Besedilne spretnosti () () ()
. raven in manj , , ,
. raven
. raven , , ,
/. raven
, , ,
, , ,
Opombe Naslovi stolpcev: (1) oba starša rojena v tujini, (2) eden od staršev rojen v tujini, (3)
oba starša rojena v Sloveniji. Po podatkih raziskave PIAAC 2016 (http://piaac.acs.si).
spretnosti (1. raven in manj) (preglednica 3). Poleg nižje stopnje izobrazbe
staršev je nepoznavanje jezika in kulture države lahko dodaten oteževalen
dejavnik za družine, ki se priselijo v Slovenijo. Preseneča ugotovitev, da se
z nizkimi ravnmi besedilnih spretnosti srečuje vsak drugi priseljenec v Slo-
venijo. Nizka raven besedilnih spretnosti lahko kaže tudi na težave v razu-
mevanju slovenščine kot tujega jezika, oz. da ima posameznik manj razvite
jezikovne spretnosti v maternem jeziku. Na segmentu odraslih, nizko izobra-
ženih priseljencev, še posebej tistih, ki imajo šolajoče se otroke, bi bilo treba
podrobneje raziskati razloge za nizko raven spretnosti.
Starši, ki so izobraževalno dejavni tako v programih formalnega kot nefor-
malnega izobraževanja, v večji meri ohranjajo raven spretnosti. Delež star-
šev z najnižjimi dosežki pri besedilnih spretnostih (1. raven in manj), ki so ne-
dejavni v izobraževanju, je dvakrat višji (21,0 ) kot pri starših, ki se aktivno
vključujejo v izobraževanje (10,6 ). Primerjava podatkov o vključenosti opa-
zovane skupine staršev v izobraževanje je potrdila pozitivne učinke vključe-
nosti v izobraževanje na dosežke pri besedilnih spretnostih.
V Sloveniji se srečujemo z izrazito neenakim dostopom do izobraževanja,
še posebej pri manj izobraženih odraslih. V izobraževanje odraslih (formalno
in neformalno) se 8,7-krat manj pogosto vključujejo manj izobraženi v pri-
merjavi z najbolj izobraženimi (Andragoški center Slovenije in Ministrstvo Re-
publike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport 2022, 34). Podatki kažejo,
da to v veliki meri velja tudi za skupino staršev. Nadalje je študija pokazala,
da imajo starši, ki pogosteje sodelujejo v prostovoljskih dejavnosti, višje do-
sežke pri besedilnih spretnosti. To je skladno tudi z odgovori staršev na vpra-
šanje, ali se želijo učiti novih stvari. Tisti, ki se v veliki meri želijo učiti novih
stvari, imajo višje dosežke pri besedilnih spretnostih.
Prisotnost bralnega gradiva v domačem družinskem okolju je pokazatelj
bralne kulture in tudi razvitosti besedilnih spretnosti ter ima dolgoročne
učinke na dosežke odraslih in otrok. Več kot štirikrat več odraslih (30,1 ), ki so
imeli v obdobju odraščanja doma manj kot 25 knjig, se po dosežkih umešča
35
