Page 123 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 123
Analiza tem zaključnih del študijskega
programa Inkluzivna pedagogika
do danes: za načrtovanje prihodnosti
Vanja Riccarda Kiswarday
Univerza na Primorskem
vanjariccarda.kiswarday@pef.upr.si
V prispevku analiziramo teme magistrskih del v prvih 13 letih izvajanja magi-
strskega študija Inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Pri-
morskem. Najprej osvetlimo nekatere dejavnike, ki so v slovenskem in medna-
rodnem vzgojno-izobraževalnem okolju botrovali potrebi po formiranju raz-
ličnih oblik podpore inkluziji na področju vzgoje in izobraževanja. V Slove-
niji je bila zasnova novega študijskega programa, ki stremi k formiranju široko
usposobljenega pedagoškega delavca, kompetentnega za delo z osebami z
različnimi posebnimi potrebami, eden od pomembnejših in vizionarskih od-
zivov na potrebe inkluzivne šole. V empirični raziskavi smo ugotovili, da ima
71,6 študentov inkluzivne pedagogike predhodno izobrazbo s področja pe-
dagoških ved. Naziv magister profesor inkluzivne pedagogike je pridobilo 464
študentov, ki so v svojih zaključnih delih najpogosteje preučevali implemen-
tacijo inkluzivnih strategij dela z osnovnošolsko populacijo, kar je z vidika po-
treb prakse in zaposlovanja naših diplomantov pričakovano. Za razvoj stroke
pa je pomembno, da mentorji pri zaključnih delih študente usmerjamo v raz-
iskovanje sodobnih pristopov in rešitev ter hkrati skrbimo za uravnoteženo
raziskovanje na vseh področjih posebnih potreb in v okviru različnih vzgojno-
izobraževalnih ravni, saj se je pokazalo, da so nekatera zapostavljena.
Ključne besede: visokošolski študijski program, inkluzija, inkluzivna pedago-
gika, teme zaključnih del, analiza
Uvod
Zasnova Inkluzivne pedagogike kot novega študijskega programa je bila v
slovenskem prostoru eden od pomembnejših in vizionarskih odzivov na po-
trebe nastajajočega inkluzivnega vzgojno-izobraževalnega sistema, ki je za
udejanjanje inkluzije potreboval široko usposobljenega pedagoškega de-
lavca, ki bi bil kompetenten za delo z otroki, mladostniki in odraslimi z raz-
ličnimi posebnimi potrebami (v nadaljevanju tudi PP), za delo v skupini in v
oddelku, za sodelovanje z različnimi strokovnjaki, učitelji, starši, vrstniki, za
razvijanje posameznikovih zmožnosti in strategij za obvladovanje primanj-
kljajev, ovir, motenj, za soustvarjanje in izvajanje individualiziranih progra-
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.123-146
programa Inkluzivna pedagogika
do danes: za načrtovanje prihodnosti
Vanja Riccarda Kiswarday
Univerza na Primorskem
vanjariccarda.kiswarday@pef.upr.si
V prispevku analiziramo teme magistrskih del v prvih 13 letih izvajanja magi-
strskega študija Inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Pri-
morskem. Najprej osvetlimo nekatere dejavnike, ki so v slovenskem in medna-
rodnem vzgojno-izobraževalnem okolju botrovali potrebi po formiranju raz-
ličnih oblik podpore inkluziji na področju vzgoje in izobraževanja. V Slove-
niji je bila zasnova novega študijskega programa, ki stremi k formiranju široko
usposobljenega pedagoškega delavca, kompetentnega za delo z osebami z
različnimi posebnimi potrebami, eden od pomembnejših in vizionarskih od-
zivov na potrebe inkluzivne šole. V empirični raziskavi smo ugotovili, da ima
71,6 študentov inkluzivne pedagogike predhodno izobrazbo s področja pe-
dagoških ved. Naziv magister profesor inkluzivne pedagogike je pridobilo 464
študentov, ki so v svojih zaključnih delih najpogosteje preučevali implemen-
tacijo inkluzivnih strategij dela z osnovnošolsko populacijo, kar je z vidika po-
treb prakse in zaposlovanja naših diplomantov pričakovano. Za razvoj stroke
pa je pomembno, da mentorji pri zaključnih delih študente usmerjamo v raz-
iskovanje sodobnih pristopov in rešitev ter hkrati skrbimo za uravnoteženo
raziskovanje na vseh področjih posebnih potreb in v okviru različnih vzgojno-
izobraževalnih ravni, saj se je pokazalo, da so nekatera zapostavljena.
Ključne besede: visokošolski študijski program, inkluzija, inkluzivna pedago-
gika, teme zaključnih del, analiza
Uvod
Zasnova Inkluzivne pedagogike kot novega študijskega programa je bila v
slovenskem prostoru eden od pomembnejših in vizionarskih odzivov na po-
trebe nastajajočega inkluzivnega vzgojno-izobraževalnega sistema, ki je za
udejanjanje inkluzije potreboval široko usposobljenega pedagoškega de-
lavca, ki bi bil kompetenten za delo z otroki, mladostniki in odraslimi z raz-
ličnimi posebnimi potrebami (v nadaljevanju tudi PP), za delo v skupini in v
oddelku, za sodelovanje z različnimi strokovnjaki, učitelji, starši, vrstniki, za
razvijanje posameznikovih zmožnosti in strategij za obvladovanje primanj-
kljajev, ovir, motenj, za soustvarjanje in izvajanje individualiziranih progra-
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.123-146
