Page 127 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 127
Analiza tem zaključnih del študijskega programa Inkluzivna pedagogika do danes
posebnimi potrebami, sta največji oviri za kakovostno uresničevanje inklu-
zije še vedno pomanjkljiva usposobljenost vzgojiteljev in učiteljev za delo z
otroki s PP (Kovšca in Lakota 2010; Opara idr. 2010; Schmidt in Čagran 2011;
Vršnik Perše 2007; Žakelj 2013) ter pomanjkanje časa, da bi se lahko temeljito
posvetili učnim potrebam in značilnostim posameznega učenca (Kiswarday
in Štemberger 2016). Pokazala se je tudi potreba po številčnejših in široko
usposobljenih izvajalcih dodatne strokovne pomoči (Kovšca in Lakota 2010;
Opara idr. 2010), ki bi otrokom s PP omogočali kakovostno vzgojo in izobra-
ževanje, dobro socialno vključenost ter akademsko oz. učno napredovanje.
Za kakovostno udejanjanje inkluzije in delovanje inkluzivne šole so bile po-
trebne spremembe ter dopolnitev obstoječega izobraževanja specializiranih
učiteljev za inkluzivno šolo.
Vsa nova dejstva in spoznanja, vezana na potrebe inkluzivne šole, so upo-
števali pionirji pri konceptualizaciji novega visokošolskega programa Inklu-
zivna pedagogika, ki se je pričel izvajati v študijskem letu 2009/2010 kot dru-
gostopenjski bolonjski program na Pedagoški fakulteti Univerze na Primor-
skem. Takrat je bil v slovenskem prostoru prvič uporabljen termin inkluzivna
pedagogika, ki je od leta 2021 na UP PEF tudi habilitacijsko področje. Snovalec
in začetnik vizije programa Inkluzivne pedagogike je bil dr. Božidar Opara, ki
je z bogatim znanjem, izkušnjami in vizijo vodil pripravo programa, s ciljem,
da bi izobrazili široko usposobljenega strokovnjaka, ki bo lahko na področju
vzgoje in izobraževanja, pa tudi širše, prepoznaval, raziskoval in uresničeval
različne vzgojno-izobraževalne ter razvojne potrebe oseb. Glede na cilje štu-
dijskega programa Inkluzivna pedagogika diplomanti razvijajo kompetence
strokovnjaka, zmožnega prepoznati razvojne značilnosti in potrebe otrok z
vsemi vrstami posebnih potreb, pripraviti individualizirane programe in or-
ganizirati prilagoditve v procesu vzgoje in izobraževanja za osebe z vsemi vr-
stami primanjkljajev, ovir oz. motenj, načrtovati, usmerjati, izvajati in evalvi-
rati dodatno strokovno pomoč, oblikovati inkluzivno vzgojno-izobraževalno
in družbeno okolje v smislu priznavanja ter upoštevanja različnosti vseh ude-
ležencev, razvijati občutljivost za sprejemanje različnosti in odpravljanje vseh
ovir pri uresničevanju enakih možnosti za vse udeležence v smislu interdisci-
plinarnosti ter celovite obravnave udeležencev, razvijati pozitivna pričako-
vanja do oseb s posebnimi potrebami, izpostavljati pomen vseživljenjskega
profesionalnega in osebnostnega razvoja oseb s posebnimi potrebami – to-
rej strokovnjaka, sposobnega kritičnega razmišljanja in z lastno refleksijo, ki
se bo osebnostno in profesionalno razvijal. Navedeni cilji se naslanjajo na te-
meljne cilje programa Inkluzivna pedagogika in stremijo k razvoju strokov-
njaka, usposobljenega za uresničevanje inkluzije v ožjem in v širšem smi-
127
posebnimi potrebami, sta največji oviri za kakovostno uresničevanje inklu-
zije še vedno pomanjkljiva usposobljenost vzgojiteljev in učiteljev za delo z
otroki s PP (Kovšca in Lakota 2010; Opara idr. 2010; Schmidt in Čagran 2011;
Vršnik Perše 2007; Žakelj 2013) ter pomanjkanje časa, da bi se lahko temeljito
posvetili učnim potrebam in značilnostim posameznega učenca (Kiswarday
in Štemberger 2016). Pokazala se je tudi potreba po številčnejših in široko
usposobljenih izvajalcih dodatne strokovne pomoči (Kovšca in Lakota 2010;
Opara idr. 2010), ki bi otrokom s PP omogočali kakovostno vzgojo in izobra-
ževanje, dobro socialno vključenost ter akademsko oz. učno napredovanje.
Za kakovostno udejanjanje inkluzije in delovanje inkluzivne šole so bile po-
trebne spremembe ter dopolnitev obstoječega izobraževanja specializiranih
učiteljev za inkluzivno šolo.
Vsa nova dejstva in spoznanja, vezana na potrebe inkluzivne šole, so upo-
števali pionirji pri konceptualizaciji novega visokošolskega programa Inklu-
zivna pedagogika, ki se je pričel izvajati v študijskem letu 2009/2010 kot dru-
gostopenjski bolonjski program na Pedagoški fakulteti Univerze na Primor-
skem. Takrat je bil v slovenskem prostoru prvič uporabljen termin inkluzivna
pedagogika, ki je od leta 2021 na UP PEF tudi habilitacijsko področje. Snovalec
in začetnik vizije programa Inkluzivne pedagogike je bil dr. Božidar Opara, ki
je z bogatim znanjem, izkušnjami in vizijo vodil pripravo programa, s ciljem,
da bi izobrazili široko usposobljenega strokovnjaka, ki bo lahko na področju
vzgoje in izobraževanja, pa tudi širše, prepoznaval, raziskoval in uresničeval
različne vzgojno-izobraževalne ter razvojne potrebe oseb. Glede na cilje štu-
dijskega programa Inkluzivna pedagogika diplomanti razvijajo kompetence
strokovnjaka, zmožnega prepoznati razvojne značilnosti in potrebe otrok z
vsemi vrstami posebnih potreb, pripraviti individualizirane programe in or-
ganizirati prilagoditve v procesu vzgoje in izobraževanja za osebe z vsemi vr-
stami primanjkljajev, ovir oz. motenj, načrtovati, usmerjati, izvajati in evalvi-
rati dodatno strokovno pomoč, oblikovati inkluzivno vzgojno-izobraževalno
in družbeno okolje v smislu priznavanja ter upoštevanja različnosti vseh ude-
ležencev, razvijati občutljivost za sprejemanje različnosti in odpravljanje vseh
ovir pri uresničevanju enakih možnosti za vse udeležence v smislu interdisci-
plinarnosti ter celovite obravnave udeležencev, razvijati pozitivna pričako-
vanja do oseb s posebnimi potrebami, izpostavljati pomen vseživljenjskega
profesionalnega in osebnostnega razvoja oseb s posebnimi potrebami – to-
rej strokovnjaka, sposobnega kritičnega razmišljanja in z lastno refleksijo, ki
se bo osebnostno in profesionalno razvijal. Navedeni cilji se naslanjajo na te-
meljne cilje programa Inkluzivna pedagogika in stremijo k razvoju strokov-
njaka, usposobljenega za uresničevanje inkluzije v ožjem in v širšem smi-
127
