Page 130 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 130
ja Riccarda Kiswarday
kov, tako na ravni posameznikov kot institucij (European Agency for Special
Needs and Inclusive Education 2015). Dokazano učinkovit pristop pri pouče-
vanju v inkluzivnih oddelkih je sodelovalno poučevanje (Friend idr. 2010; Is-
herwood in Barger-Anderson 2008; Murawski in Hughes 2009), ki je oprede-
ljeno kot skupno poučevanje učitelja in specializiranega pedagoga (npr. in-
kluzivnega, specialnorehabilitacijskega, socialnega, tiflo- ali surdopedagoga
itd.) z namenom, da se zadovoljijo različne posebne in dodatne vzgojno-
izobraževalne potrebe, ki jih imajo učenci v inkluzivnih oddelkih (Friend idr.
2010; Kiswarday, Rejc in Pak 2020). Gre torej za učinkovit odziv na zahteve
po povečanem obsegu kompetenc za poučevanje v sodobni inkluzivni šoli,
ki preko številnih avtentičnih situacij v procesu inkluzivnega poučevanja in
učenja ustvarja različne priložnosti za profesionalni razvoj obeh pedagogov
(Gallo-Fox in Scantlebury 2016; Gately and Gately Jr. 2001; Kozleski idr. 2009;
Takala in Uusitalo-Malmivaara 2012).
Veliko sprememb pa v inkluzivno izobraževanje prinaša tudi sodobna iz-
obraževalna tehnologija, ki z razvojem umetne inteligence in robotike pre-
mika meje pri dostopu do učenja, izkazovanju znanja (Catlin in Blamires 2018;
Istenič 2019) in rehabilitaciji (Di Lieto idr. 2020; Syriopoulou-Delli in Gkiolnta
2021), kot jih je nekoč uporaba računalnika (Kiswarday 1996).
Namen in cilji raziskave
Z raziskavo smo analizirali teme zaključnih del, ki so jih pripravili študenti
študijskega programa Inkluzivna pedagogika na UP PEF od študijskega leta
2019/2010 do študijskega leta 2022/2023. Zastavili smo si štiri cilje, in sicer:
1. analizirati vpis v študijski program Inkluzivna pedagogika na UP PEF od
začetka do danes (od leta 2009/2010 do leta 2022/2023);
2. ugotoviti delež študentov, ki so študij inkluzivne pedagogike na UP PEF
v teh letih uspešno zaključili in si pridobili naziv mag. prof. inkluzivne
pedagogike;
3. analizirati teme zaključnih del glede na štiri kriterije, in sicer glede na
področje oz. vrsto posebnih potreb, vzgojno-izobraževalno raven oz.
starostno obdobje, na katero so se posebej osredotočili, ciljno skupino,
na katero so naslovili svoje delo, ter prispevek raziskave strokovnemu
področju;
4. določiti izzive za prihodnost.
Raziskovalna vprašanja
Na podlagi namena in ciljev raziskave smo si zastavili naslednja raziskovalna
vprašanja:
130
kov, tako na ravni posameznikov kot institucij (European Agency for Special
Needs and Inclusive Education 2015). Dokazano učinkovit pristop pri pouče-
vanju v inkluzivnih oddelkih je sodelovalno poučevanje (Friend idr. 2010; Is-
herwood in Barger-Anderson 2008; Murawski in Hughes 2009), ki je oprede-
ljeno kot skupno poučevanje učitelja in specializiranega pedagoga (npr. in-
kluzivnega, specialnorehabilitacijskega, socialnega, tiflo- ali surdopedagoga
itd.) z namenom, da se zadovoljijo različne posebne in dodatne vzgojno-
izobraževalne potrebe, ki jih imajo učenci v inkluzivnih oddelkih (Friend idr.
2010; Kiswarday, Rejc in Pak 2020). Gre torej za učinkovit odziv na zahteve
po povečanem obsegu kompetenc za poučevanje v sodobni inkluzivni šoli,
ki preko številnih avtentičnih situacij v procesu inkluzivnega poučevanja in
učenja ustvarja različne priložnosti za profesionalni razvoj obeh pedagogov
(Gallo-Fox in Scantlebury 2016; Gately and Gately Jr. 2001; Kozleski idr. 2009;
Takala in Uusitalo-Malmivaara 2012).
Veliko sprememb pa v inkluzivno izobraževanje prinaša tudi sodobna iz-
obraževalna tehnologija, ki z razvojem umetne inteligence in robotike pre-
mika meje pri dostopu do učenja, izkazovanju znanja (Catlin in Blamires 2018;
Istenič 2019) in rehabilitaciji (Di Lieto idr. 2020; Syriopoulou-Delli in Gkiolnta
2021), kot jih je nekoč uporaba računalnika (Kiswarday 1996).
Namen in cilji raziskave
Z raziskavo smo analizirali teme zaključnih del, ki so jih pripravili študenti
študijskega programa Inkluzivna pedagogika na UP PEF od študijskega leta
2019/2010 do študijskega leta 2022/2023. Zastavili smo si štiri cilje, in sicer:
1. analizirati vpis v študijski program Inkluzivna pedagogika na UP PEF od
začetka do danes (od leta 2009/2010 do leta 2022/2023);
2. ugotoviti delež študentov, ki so študij inkluzivne pedagogike na UP PEF
v teh letih uspešno zaključili in si pridobili naziv mag. prof. inkluzivne
pedagogike;
3. analizirati teme zaključnih del glede na štiri kriterije, in sicer glede na
področje oz. vrsto posebnih potreb, vzgojno-izobraževalno raven oz.
starostno obdobje, na katero so se posebej osredotočili, ciljno skupino,
na katero so naslovili svoje delo, ter prispevek raziskave strokovnemu
področju;
4. določiti izzive za prihodnost.
Raziskovalna vprašanja
Na podlagi namena in ciljev raziskave smo si zastavili naslednja raziskovalna
vprašanja:
130
