Page 140 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 140
ja Riccarda Kiswarday
– Z ugankami okoli sveta«), dispraksijo (npr.: »Zagotavljanje stimulativnega
domačega okolja ter zbirka dejavnosti za otroke z dispraksijo in smernice
staršem za izvajanje le-teh«), nekaj pa je bilo namenjenih tudi vsem učen-
cem (npr.: »Multisenzorni učni pripomoček za urjenje grafomotoričnih spret-
nosti v inkluzivnem razredu«). Desetina (9,7 ) oz. 45 zaključnih del je pre-
učevala opolnomočenje posameznikov v inkluzivni družbi (npr.: »Pomoč in
podpora staršem gluhega otroka v predšolskem obdobju«, skoraj enako šte-
vilo, 44 (9,5 ) del, pa jih je s podrobnejšim preučevanjem določenih poja-
vov želelo prispevati k področju prepoznavanja in diagnostike posebnih po-
treb (npr.: »Vloga vrtca pri prepoznavanju zgodnjih opozorilnih znakov av-
tizma pri otrocih prvega starostnega obdobja«, »Shema za opazovanje in
spremljanje otrokovega razvoja ter njegovih vzgojno-izobraževalnih potreb
v osnovni šoli«), 30 zaključnih del (6,5 ) se je usmerilo v raziskovanje na pod-
ročju kariernega razvoja (npr.: »Zaposlovanje oseb z Aspergerjevim sindro-
mom«), 16 (3,5 ) pa na področju usmerjanja, načrtovanja individualiziranih
programov ali izvajanja DSP (npr.: »Dosežki vzgojno izobraževalnih ciljev kot
indikator posebnih potreb pri otrocih v prvem triletju OŠ«). 13 del (2,8 ) pri-
speva z aplikacijo in s preizkusom določenega inkluzivnega modela oz. pri-
stopa (npr.: »Oblikovanje modela inkluzivnega centra v ekološki vasi«, »Apli-
kacija modela prednostnih kompetenc v prakso na primeru otrok s poseb-
nimi potrebami«, »Doživljajska pedagogika v domu za otroke in mladostnike
z motnjo v duševnem razvoju«), deset del (2,2 ) pa z analizo dejavnikov uče-
nja (npr.: »Vidiki učne motivacije otrok s posebnimi potrebami v inkluzivni
šoli«, »Zrcalni nevroni in socialno učenje«, »Branje s pomočjo psa«).
Sklep
Zaključna dela predstavljajo pomemben prispevek k razvoju stroke, zato je
pomembno tudi spremljanje in analiziranje tega področja. Predlagamo, da
se v okviru podatkov, ki so povezani z zaključnim delom, ohranijo podatki o
predhodni izobrazbi in doda vrsta magistrskega dela (teoretično, praktično
oz. empirično). Dragocen podatek, ki bi obogatil analizo vpisanih študentov
na izredni študij, bi bil podatek o morebitni zaposlitvi oz. delovnem mestu,
ki ga opravlja študent.
Do 31. 12. 2022 je zaključna dela na magistrskem študijskem programu In-
kluzivna pedagogika, ki se izvaja na UP PEF, pripravilo 464 študentov. Ugo-
tovili smo, da so se v največjem številu posvetili raziskovanju inkluzivnih
vzgojno-izobraževalnih pristopov v šoli, saj izvajanje inkluzije zahteva do-
bro pripravljenost in usposobljenost učiteljev za izvajanje prilagoditev, ki jih
potrebujejo učenci s PP. Ta rezultat je gotovo povezan z izkušnjami oz. s po-
140
– Z ugankami okoli sveta«), dispraksijo (npr.: »Zagotavljanje stimulativnega
domačega okolja ter zbirka dejavnosti za otroke z dispraksijo in smernice
staršem za izvajanje le-teh«), nekaj pa je bilo namenjenih tudi vsem učen-
cem (npr.: »Multisenzorni učni pripomoček za urjenje grafomotoričnih spret-
nosti v inkluzivnem razredu«). Desetina (9,7 ) oz. 45 zaključnih del je pre-
učevala opolnomočenje posameznikov v inkluzivni družbi (npr.: »Pomoč in
podpora staršem gluhega otroka v predšolskem obdobju«, skoraj enako šte-
vilo, 44 (9,5 ) del, pa jih je s podrobnejšim preučevanjem določenih poja-
vov želelo prispevati k področju prepoznavanja in diagnostike posebnih po-
treb (npr.: »Vloga vrtca pri prepoznavanju zgodnjih opozorilnih znakov av-
tizma pri otrocih prvega starostnega obdobja«, »Shema za opazovanje in
spremljanje otrokovega razvoja ter njegovih vzgojno-izobraževalnih potreb
v osnovni šoli«), 30 zaključnih del (6,5 ) se je usmerilo v raziskovanje na pod-
ročju kariernega razvoja (npr.: »Zaposlovanje oseb z Aspergerjevim sindro-
mom«), 16 (3,5 ) pa na področju usmerjanja, načrtovanja individualiziranih
programov ali izvajanja DSP (npr.: »Dosežki vzgojno izobraževalnih ciljev kot
indikator posebnih potreb pri otrocih v prvem triletju OŠ«). 13 del (2,8 ) pri-
speva z aplikacijo in s preizkusom določenega inkluzivnega modela oz. pri-
stopa (npr.: »Oblikovanje modela inkluzivnega centra v ekološki vasi«, »Apli-
kacija modela prednostnih kompetenc v prakso na primeru otrok s poseb-
nimi potrebami«, »Doživljajska pedagogika v domu za otroke in mladostnike
z motnjo v duševnem razvoju«), deset del (2,2 ) pa z analizo dejavnikov uče-
nja (npr.: »Vidiki učne motivacije otrok s posebnimi potrebami v inkluzivni
šoli«, »Zrcalni nevroni in socialno učenje«, »Branje s pomočjo psa«).
Sklep
Zaključna dela predstavljajo pomemben prispevek k razvoju stroke, zato je
pomembno tudi spremljanje in analiziranje tega področja. Predlagamo, da
se v okviru podatkov, ki so povezani z zaključnim delom, ohranijo podatki o
predhodni izobrazbi in doda vrsta magistrskega dela (teoretično, praktično
oz. empirično). Dragocen podatek, ki bi obogatil analizo vpisanih študentov
na izredni študij, bi bil podatek o morebitni zaposlitvi oz. delovnem mestu,
ki ga opravlja študent.
Do 31. 12. 2022 je zaključna dela na magistrskem študijskem programu In-
kluzivna pedagogika, ki se izvaja na UP PEF, pripravilo 464 študentov. Ugo-
tovili smo, da so se v največjem številu posvetili raziskovanju inkluzivnih
vzgojno-izobraževalnih pristopov v šoli, saj izvajanje inkluzije zahteva do-
bro pripravljenost in usposobljenost učiteljev za izvajanje prilagoditev, ki jih
potrebujejo učenci s PP. Ta rezultat je gotovo povezan z izkušnjami oz. s po-
140
