Page 136 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 136
ja Riccarda Kiswarday
vanje uporabe komunikacijskih sredstev Makaton in PODD na šoli Riverside
School«), motenj v duševnem razvoju (24 oz. 5,2 ; npr.: »Zaznavanje in doži-
vljanje barv otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju«, »Spodbujanje vadbe
moči in ravnotežja ter razvijanje socialnih interakcij mladostnikov, vključenih
v 5. stopnjo posebnega programa vzgoje in izobraževanja«, »Prilagoditve iz-
vajanja ljudskih plesov za osebe z motnjo v duševnem razvoju«) in čustveno-
vedenjskih motenj (19 oz. 4,1 ; npr.: »Odločba o usmerjanju otrok s čustve-
nimi in vedenjskimi motnjami – stigma ali pomoč, primerjava urbanega in ru-
ralnega okolja«, »Španova kmetija – terapevtska kmetija za pomoč osebam
s čustveno vedenjskimi motnjami«, »Pripomoček za obravnavo agresivnega
vedenja v predšolskem obdobju«). Obravnava ostalih posebnih potreb je v
zaključnih delih manj pogosta. Izpostavljamo, da smo s področja primanj-
kljajev na posameznih področjih učenja (PPPU), ki mu je namenjenih 15 za-
ključnih del (3,2 ; npr.: »Vloga inkluzivnega pedagoga pri obravnavi otrok
s primanjkljaji na posameznih področjih učenja«, »Zgodnji načrt pomoči za
otroka z dispraksijo«), izvzeli področje motenj pozornosti s hiperaktivnostjo,
ki bi ga sicer lahko uvrstili tudi v to skupino, a se nam je zdelo zanimivo po-
sebej izpostaviti tudi potrebe te skupine otrok, ki pri pouku potrebuje veliko
pozornosti. Za to področje je bilo tako narejenih šest (1,3 ) zaključnih del
(npr.: »Podporne strategije za učenca z motnjo pozornosti s hiperaktivno-
stjo pri pouku«). Posebej izpostavljamo tudi področje dvojne izjemnosti, ki
so ga naši študentje posebej obravnavali v sedmih zaključnih delih (1,51 ;
npr.: »Dvojna izjemnost: nadarjenost in Aspergerjev sindrom«, »Didaktični
pripomoček za dvojno izjemne učence: nadarjene s težavami na govorno-
jezikovnem področju«), čeprav smo v našem vzgojno-izobraževalnem pro-
storu pozornost temu fenomenu začeli namenjati šele nedavno (Kiswarday
2017; Lep 2012).
Opozoriti pa moramo, da je premalo zaključnih del namenjenih problema-
tiki (splošnih) učnih težav (osem oz. 1,7 ), saj so le-te v redni osnovni šoli zelo
prisotne. Predvidevamo, da so študentje potrebe, ki se navezujejo na učne
težave, zajemali v zaključnih delih, ki so splošneje naravnana in se nanašajo
na vse osebe s PP oz. na vso populacijo (npr.: »Dosežki vzgojno izobraževal-
nih ciljev kot indikator posebnih potreb pri otrocih v prvem triletju osnovne
šole«). Glede na pojavnost ocenjujemo, da je premalo zaključnih del name-
njenih področjem govorno-jezikovnih motenj, gibalne oviranosti in dolgo-
trajnih bolezni, za kar moramo v nadaljevanju bolje poskrbeti. Slednji sku-
pini smo v predmetnik študijskega programa Inkluzivne pedagogike na UP
PEF umestili šele v študijskem letu 2016/2017, v okvir predmeta Metode dela
z otroki z več motnjami.
136
vanje uporabe komunikacijskih sredstev Makaton in PODD na šoli Riverside
School«), motenj v duševnem razvoju (24 oz. 5,2 ; npr.: »Zaznavanje in doži-
vljanje barv otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju«, »Spodbujanje vadbe
moči in ravnotežja ter razvijanje socialnih interakcij mladostnikov, vključenih
v 5. stopnjo posebnega programa vzgoje in izobraževanja«, »Prilagoditve iz-
vajanja ljudskih plesov za osebe z motnjo v duševnem razvoju«) in čustveno-
vedenjskih motenj (19 oz. 4,1 ; npr.: »Odločba o usmerjanju otrok s čustve-
nimi in vedenjskimi motnjami – stigma ali pomoč, primerjava urbanega in ru-
ralnega okolja«, »Španova kmetija – terapevtska kmetija za pomoč osebam
s čustveno vedenjskimi motnjami«, »Pripomoček za obravnavo agresivnega
vedenja v predšolskem obdobju«). Obravnava ostalih posebnih potreb je v
zaključnih delih manj pogosta. Izpostavljamo, da smo s področja primanj-
kljajev na posameznih področjih učenja (PPPU), ki mu je namenjenih 15 za-
ključnih del (3,2 ; npr.: »Vloga inkluzivnega pedagoga pri obravnavi otrok
s primanjkljaji na posameznih področjih učenja«, »Zgodnji načrt pomoči za
otroka z dispraksijo«), izvzeli področje motenj pozornosti s hiperaktivnostjo,
ki bi ga sicer lahko uvrstili tudi v to skupino, a se nam je zdelo zanimivo po-
sebej izpostaviti tudi potrebe te skupine otrok, ki pri pouku potrebuje veliko
pozornosti. Za to področje je bilo tako narejenih šest (1,3 ) zaključnih del
(npr.: »Podporne strategije za učenca z motnjo pozornosti s hiperaktivno-
stjo pri pouku«). Posebej izpostavljamo tudi področje dvojne izjemnosti, ki
so ga naši študentje posebej obravnavali v sedmih zaključnih delih (1,51 ;
npr.: »Dvojna izjemnost: nadarjenost in Aspergerjev sindrom«, »Didaktični
pripomoček za dvojno izjemne učence: nadarjene s težavami na govorno-
jezikovnem področju«), čeprav smo v našem vzgojno-izobraževalnem pro-
storu pozornost temu fenomenu začeli namenjati šele nedavno (Kiswarday
2017; Lep 2012).
Opozoriti pa moramo, da je premalo zaključnih del namenjenih problema-
tiki (splošnih) učnih težav (osem oz. 1,7 ), saj so le-te v redni osnovni šoli zelo
prisotne. Predvidevamo, da so študentje potrebe, ki se navezujejo na učne
težave, zajemali v zaključnih delih, ki so splošneje naravnana in se nanašajo
na vse osebe s PP oz. na vso populacijo (npr.: »Dosežki vzgojno izobraževal-
nih ciljev kot indikator posebnih potreb pri otrocih v prvem triletju osnovne
šole«). Glede na pojavnost ocenjujemo, da je premalo zaključnih del name-
njenih področjem govorno-jezikovnih motenj, gibalne oviranosti in dolgo-
trajnih bolezni, za kar moramo v nadaljevanju bolje poskrbeti. Slednji sku-
pini smo v predmetnik študijskega programa Inkluzivne pedagogike na UP
PEF umestili šele v študijskem letu 2016/2017, v okvir predmeta Metode dela
z otroki z več motnjami.
136
