Page 138 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 138
ja Riccarda Kiswarday
Vzgojno-izobraževalni zavodi
Družba/lokalna skupnost
Družina
Osebe s posebnimi potrebami
Slika 5 Število zaključnih del glede na ciljne skupine, v katere so študenti usmerjali
raziskovanje
avtoric (0,5 ), pa obravnava potrebe študentov s PP (»Prilagoditev visoko-
šolske ustanove po meri slabovidnih oseb«).
Ugotovimo lahko, da se naši študenti večinoma usmerjajo v raziskovanje
tistih izobraževalnih ravni, kjer bodo najverjetneje dobili zaposlitev. Ne glede
na to pa bi bilo smiselno, da bi jih nosilci predmetov in mentorji zaključnih
del bolj usmerjali v raziskovanje potreb srednješolcev, študentov in odraslih
oseb s PP, saj bi s tem pomembno zapolnili številne vrzeli na področju po-
znavanja potreb in učinkovitih inkluzivnih pristopov na teh ravneh, hkrati pa
bi to lahko prispevalo tudi k novim možnostim za zaposlovanje inkluzivnih
pedagogov v prihodnosti.
Delež zaključnih del glede na ciljne skupine
Pogledali smo tudi, v katere ciljne skupine so študenti v svojih zaključnih
delih najpogosteje usmerili svoje raziskovanje. Oblikovali smo štiri kate-
gorije, in sicer družina (starši, sorojenci, družina), inkluzivna šola oz. vrtec
(vzgojitelj/učitelj v inkluzivni šoli, inkluzivni pedagog, svetovalna služba, iz-
vajalci DSP), učeči se (otrok, odrasel, učeči se) in širše socialno okolje (vrstniki,
družba na splošno).
Iz slike 5 je razvidno, da so študenti svoje raziskave najpogosteje usmer-
jali v vzgojno-izobraževalne zavode. Takih zaključnih del je bilo približno dve
tretjini (304 oz. 65,5 ), pretežno pa so se osredotočala na dinamiko inklu-
zivnega vzgojno-izobraževalnega procesa oz. na potrebe zavoda, učiteljev
oz. vzgojiteljev, svetovalne službe ali pa specifično na inkluzivne pedagoge
oz. izvajalce DSP. 79 zaključnih del (17 ) se je osredotočalo na osebe s PP,
bodisi na otroke, odrasle bodisi na splošno učeče se (npr.: »›Mali prostor‹ –
pripomoček za razvoj otrokove prostorske predstavljivosti«, »Nudenje učne
pomoči na daljavo v času izobraževanja na daljavo: študija primera«).
48 zaključnih del (10,3 ) je preučevalo inkluzijo oz. položaj oseb s PP v lo-
kalni skupnosti oz. družbi na splošno. Primeri naslovov teh zaključnih del so:
»Kakovost življenja slepih in slabovidnih v Mestni občini Maribor z vidika pri-
lagoditev okolja in uporabe tehničnih pripomočkov«, »Spodbujanje strpno-
sti do drugačnosti s projektom Sprejemanje vidne drugačnosti«, »Inkluzija v
138
Vzgojno-izobraževalni zavodi
Družba/lokalna skupnost
Družina
Osebe s posebnimi potrebami
Slika 5 Število zaključnih del glede na ciljne skupine, v katere so študenti usmerjali
raziskovanje
avtoric (0,5 ), pa obravnava potrebe študentov s PP (»Prilagoditev visoko-
šolske ustanove po meri slabovidnih oseb«).
Ugotovimo lahko, da se naši študenti večinoma usmerjajo v raziskovanje
tistih izobraževalnih ravni, kjer bodo najverjetneje dobili zaposlitev. Ne glede
na to pa bi bilo smiselno, da bi jih nosilci predmetov in mentorji zaključnih
del bolj usmerjali v raziskovanje potreb srednješolcev, študentov in odraslih
oseb s PP, saj bi s tem pomembno zapolnili številne vrzeli na področju po-
znavanja potreb in učinkovitih inkluzivnih pristopov na teh ravneh, hkrati pa
bi to lahko prispevalo tudi k novim možnostim za zaposlovanje inkluzivnih
pedagogov v prihodnosti.
Delež zaključnih del glede na ciljne skupine
Pogledali smo tudi, v katere ciljne skupine so študenti v svojih zaključnih
delih najpogosteje usmerili svoje raziskovanje. Oblikovali smo štiri kate-
gorije, in sicer družina (starši, sorojenci, družina), inkluzivna šola oz. vrtec
(vzgojitelj/učitelj v inkluzivni šoli, inkluzivni pedagog, svetovalna služba, iz-
vajalci DSP), učeči se (otrok, odrasel, učeči se) in širše socialno okolje (vrstniki,
družba na splošno).
Iz slike 5 je razvidno, da so študenti svoje raziskave najpogosteje usmer-
jali v vzgojno-izobraževalne zavode. Takih zaključnih del je bilo približno dve
tretjini (304 oz. 65,5 ), pretežno pa so se osredotočala na dinamiko inklu-
zivnega vzgojno-izobraževalnega procesa oz. na potrebe zavoda, učiteljev
oz. vzgojiteljev, svetovalne službe ali pa specifično na inkluzivne pedagoge
oz. izvajalce DSP. 79 zaključnih del (17 ) se je osredotočalo na osebe s PP,
bodisi na otroke, odrasle bodisi na splošno učeče se (npr.: »›Mali prostor‹ –
pripomoček za razvoj otrokove prostorske predstavljivosti«, »Nudenje učne
pomoči na daljavo v času izobraževanja na daljavo: študija primera«).
48 zaključnih del (10,3 ) je preučevalo inkluzijo oz. položaj oseb s PP v lo-
kalni skupnosti oz. družbi na splošno. Primeri naslovov teh zaključnih del so:
»Kakovost življenja slepih in slabovidnih v Mestni občini Maribor z vidika pri-
lagoditev okolja in uporabe tehničnih pripomočkov«, »Spodbujanje strpno-
sti do drugačnosti s projektom Sprejemanje vidne drugačnosti«, »Inkluzija v
138
