Page 148 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 148
is Baša in Maja Hmelak
za izbiro pedagoškega poklica. Huberman, Marie-Madelaine Grounauer in
Marti (1993) so razloge razdelili v dve temeljni skupini: materialne in profesio-
nalne. Med materialnimi razlogi so navedli osebni dohodek, dolge počitnice
in gotovost službe, medtem ko sta k profesionalnim razlogom prišteli altrui-
stične razloge in ljubezen do stroke. K omenjenim razlogom sta Calderhead
in Sudan B. Shorrock (1997) dodala še »notranje zadovoljstvo« kot ključni ra-
zlog za izbiro učiteljskega poklica.
Manuela Heinz (2015) je po podrobnejšem pregledu 25 raziskav iz različnih
držav ugotovila, da prevladujoča razloga za izbiro učiteljskega oz. pedago-
škega poklica izhajata iz altruističnih motivov in želje po izpolnitvi osebno-
stnih želja. To dokazujeta tudi Helen M. G. Watt in Richardson (2012), saj sta
podobno kot Manuela Heinz ugotovila, da altruistični in notranji razlogi ve-
ljajo za prevladujoče pri izbiri pedagoškega poklica. Raziskavo sta izvedla na
mednarodnem področju in prevlado obeh razlogov potrdila v številnih drža-
vah, kot so Velika Britanija, Kitajska, Karibski otoki, Kanada, Norveška, Severna
Irska, Avstralija, Malezija, Hongkong in nenazadnje tudi Slovenija.
Altruistični in osebnostni razlogi pa ne prevladujejo le pri splošni izbiri pe-
dagoškega poklica, ampak tudi gledano z vidika spola. Pomanjkanje moške
populacije na pedagoškem področju ni nobena skrivnost. S to problematiko
se je mnoga leta ukvarjala Ružica Tokić (2018), ki je v eni izmed svojih raziskav
iskala razloge za izbiro vzgojiteljskega poklica pri moški populaciji. Ugotovila
je, da so prav altruistični in osebnostni razlogi tudi v tem primeru prevladu-
joči, in tako sklenila, da glede vrste motivov ni pomembnejših razlik med mo-
škimi in ženskimi pedagoškimi delavci.
Majda Cencič in Branka Čagran (2002) sta v svoji raziskavi uporabili vpra-
šalnik o razlogih za izbiro poklica vzgojitelja predšolskih otrok. Na podlagi
trditev, ki jih je vseboval vprašalnik, sta oblikovali pet skupin motivacijskih
dejavnikov: notranja poklicanost za vzgojiteljski poklic, vplivanje in samo-
uresničitev, socialno-ekonomske koristi, alternativni cilji in aspiracije ter ste-
reotipi. Po izvedbi raziskave sta ugotovili, da študenti med glavne razloge
prištevajo željo po delu z otroki in možnost uporabe svojih sposobnosti, kar
se uvršča med altruistične in samouresničevale razloge.
Omenjeni vprašalnik je predstavljal osnovo za kasnejše raziskovanje iz-
bire pedagoškega poklica. Že nekaj let od uveljavitve vprašalnika sta ga Mi-
lena Ivanuš Grmek in Marija Javornik Krečič (2005) z nekaj prilagoditvami
ponovno uporabili, a tokrat ne na vzgojiteljski populaciji, temveč na učitelj-
ski. Ugotovili sta, da sta najpogostejša razloga za izbiro učiteljskega poklica
samouresničitveni in altruistični, a ob tem dodali, da obstajajo razlike pri
ostalih motivacijskih dejavnikih glede na to, katero področje predstavljajo
148
za izbiro pedagoškega poklica. Huberman, Marie-Madelaine Grounauer in
Marti (1993) so razloge razdelili v dve temeljni skupini: materialne in profesio-
nalne. Med materialnimi razlogi so navedli osebni dohodek, dolge počitnice
in gotovost službe, medtem ko sta k profesionalnim razlogom prišteli altrui-
stične razloge in ljubezen do stroke. K omenjenim razlogom sta Calderhead
in Sudan B. Shorrock (1997) dodala še »notranje zadovoljstvo« kot ključni ra-
zlog za izbiro učiteljskega poklica.
Manuela Heinz (2015) je po podrobnejšem pregledu 25 raziskav iz različnih
držav ugotovila, da prevladujoča razloga za izbiro učiteljskega oz. pedago-
škega poklica izhajata iz altruističnih motivov in želje po izpolnitvi osebno-
stnih želja. To dokazujeta tudi Helen M. G. Watt in Richardson (2012), saj sta
podobno kot Manuela Heinz ugotovila, da altruistični in notranji razlogi ve-
ljajo za prevladujoče pri izbiri pedagoškega poklica. Raziskavo sta izvedla na
mednarodnem področju in prevlado obeh razlogov potrdila v številnih drža-
vah, kot so Velika Britanija, Kitajska, Karibski otoki, Kanada, Norveška, Severna
Irska, Avstralija, Malezija, Hongkong in nenazadnje tudi Slovenija.
Altruistični in osebnostni razlogi pa ne prevladujejo le pri splošni izbiri pe-
dagoškega poklica, ampak tudi gledano z vidika spola. Pomanjkanje moške
populacije na pedagoškem področju ni nobena skrivnost. S to problematiko
se je mnoga leta ukvarjala Ružica Tokić (2018), ki je v eni izmed svojih raziskav
iskala razloge za izbiro vzgojiteljskega poklica pri moški populaciji. Ugotovila
je, da so prav altruistični in osebnostni razlogi tudi v tem primeru prevladu-
joči, in tako sklenila, da glede vrste motivov ni pomembnejših razlik med mo-
škimi in ženskimi pedagoškimi delavci.
Majda Cencič in Branka Čagran (2002) sta v svoji raziskavi uporabili vpra-
šalnik o razlogih za izbiro poklica vzgojitelja predšolskih otrok. Na podlagi
trditev, ki jih je vseboval vprašalnik, sta oblikovali pet skupin motivacijskih
dejavnikov: notranja poklicanost za vzgojiteljski poklic, vplivanje in samo-
uresničitev, socialno-ekonomske koristi, alternativni cilji in aspiracije ter ste-
reotipi. Po izvedbi raziskave sta ugotovili, da študenti med glavne razloge
prištevajo željo po delu z otroki in možnost uporabe svojih sposobnosti, kar
se uvršča med altruistične in samouresničevale razloge.
Omenjeni vprašalnik je predstavljal osnovo za kasnejše raziskovanje iz-
bire pedagoškega poklica. Že nekaj let od uveljavitve vprašalnika sta ga Mi-
lena Ivanuš Grmek in Marija Javornik Krečič (2005) z nekaj prilagoditvami
ponovno uporabili, a tokrat ne na vzgojiteljski populaciji, temveč na učitelj-
ski. Ugotovili sta, da sta najpogostejša razloga za izbiro učiteljskega poklica
samouresničitveni in altruistični, a ob tem dodali, da obstajajo razlike pri
ostalih motivacijskih dejavnikih glede na to, katero področje predstavljajo
148
