Page 161 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 161
Zadovoljstvo z učiteljskim poklicem
v regijah z narodnimi manjšinami
v Sloveniji, pred, med in po pandemiji
covida-19
Andreja Kozmus
Univerza v Mariboru
andreja.kozmus@um.si
Mateja Pšunder
Univerza v Mariboru
mateja.psunder@um.si
Zadovoljstvo učiteljev z učiteljskim poklicem je eden izmed pomembnih na-
povednikov učiteljeve uspešnosti. V prispevku nas zanima zadovoljstvo učite-
ljev s poklicem, še posebej v času velikih sprememb med pandemijo covida-19
in po njej, ter kaj se iz tega lahko naučimo za prihodnost. Osredotočili smo se na
stališča 110 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, ki poučujejo v občinah
obalno-kraške in pomurske statistične regije, kjer prebivajo pripadniki italijan-
ske in madžarske manjšine v Sloveniji. Predpostavljali smo, da so učitelji, ki v
teh regijah poučujejo v šolah na narodno mešanih območjih, bolj obremenjeni
z vidika medkulturne in jezikovne različnosti ter posledično manj zadovoljni s
poklicem kot učitelji, ki poučujejo v šolah izven teh območij. Raziskava je po-
kazala, da med učitelji ne obstajajo statistično značilne razlike v stališčih do
zadovoljstva z učiteljskim poklicem, do vpliva pandemije covida-19 na učitelj-
ski poklic in v tem, kako pogosto danes zaznavajo posamezne težave pri učen-
cih/dijakih v primerjavi s stanjem pred pandemijo covida-19. Na koncu smo, na
podlagi pridobljenih rezultatov, podali predloge, kako zboljšati zadovoljstvo z
učiteljskim poklicem.
Ključne besede: zadovoljstvo s poklicem, učiteljski poklic, covid-19, italijanska
in madžarska manjšina v Sloveniji
Uvod
O poteku vzgojno-izobraževalnega procesa na daljavo, v času pandemije
covida-19 v Sloveniji, je bilo že veliko napisanega. Pozornost je bila name-
njena zlasti temu, kako je v tem času potekal vzgojno-izobraževalni proces
in s kakšnimi težavami so se soočali posamezni akterji slednjega (npr. Kalin,
Skubic Ermenc in Mažgon 2021; Mrvar Gregorčič idr. 2021; Krajnc idr. 2020;
Oblak Črnič 2020). Zaznali smo primanjkljaj raziskav o tem, kako so v tem času
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.161-177
v regijah z narodnimi manjšinami
v Sloveniji, pred, med in po pandemiji
covida-19
Andreja Kozmus
Univerza v Mariboru
andreja.kozmus@um.si
Mateja Pšunder
Univerza v Mariboru
mateja.psunder@um.si
Zadovoljstvo učiteljev z učiteljskim poklicem je eden izmed pomembnih na-
povednikov učiteljeve uspešnosti. V prispevku nas zanima zadovoljstvo učite-
ljev s poklicem, še posebej v času velikih sprememb med pandemijo covida-19
in po njej, ter kaj se iz tega lahko naučimo za prihodnost. Osredotočili smo se na
stališča 110 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, ki poučujejo v občinah
obalno-kraške in pomurske statistične regije, kjer prebivajo pripadniki italijan-
ske in madžarske manjšine v Sloveniji. Predpostavljali smo, da so učitelji, ki v
teh regijah poučujejo v šolah na narodno mešanih območjih, bolj obremenjeni
z vidika medkulturne in jezikovne različnosti ter posledično manj zadovoljni s
poklicem kot učitelji, ki poučujejo v šolah izven teh območij. Raziskava je po-
kazala, da med učitelji ne obstajajo statistično značilne razlike v stališčih do
zadovoljstva z učiteljskim poklicem, do vpliva pandemije covida-19 na učitelj-
ski poklic in v tem, kako pogosto danes zaznavajo posamezne težave pri učen-
cih/dijakih v primerjavi s stanjem pred pandemijo covida-19. Na koncu smo, na
podlagi pridobljenih rezultatov, podali predloge, kako zboljšati zadovoljstvo z
učiteljskim poklicem.
Ključne besede: zadovoljstvo s poklicem, učiteljski poklic, covid-19, italijanska
in madžarska manjšina v Sloveniji
Uvod
O poteku vzgojno-izobraževalnega procesa na daljavo, v času pandemije
covida-19 v Sloveniji, je bilo že veliko napisanega. Pozornost je bila name-
njena zlasti temu, kako je v tem času potekal vzgojno-izobraževalni proces
in s kakšnimi težavami so se soočali posamezni akterji slednjega (npr. Kalin,
Skubic Ermenc in Mažgon 2021; Mrvar Gregorčič idr. 2021; Krajnc idr. 2020;
Oblak Črnič 2020). Zaznali smo primanjkljaj raziskav o tem, kako so v tem času
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.161-177
