Page 163 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 163
Zadovoljstvo z učiteljskim poklicem v regijah z narodnimi manjšinami v Sloveniji
investicijski izdatki za zgradbe, opremo in prenovo skoraj nimajo vpliva na
uspeh učencev. Tina Vršnik Perše idr. (2020) so pokazale, da imajo v procesu
poučevanja tudi socialne, čustvene in medkulturne kompetence učiteljev ve-
lik pomen za njihovo blagostanje ter tudi za celostni razvoj učencev – prina-
šajo višje učne dosežke, prosocialna prepričanja in vedenja ter manj vedenj-
skih težav.
Vpliv pandemije covida-19 na zadovoljstvo učiteljev s poklicem
Svetovna zdravstvena organizacija je marca 2020 razglasila pandemijo covida-
19. Aprila 2020 je sledilo zaprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov in šole so
skoraj čez noč pričele z izvajanjem pouka na daljavo, kar je močno spre-
menilo življenje vseh akterjev vzgojno-izobraževalnega procesa (Sahin in
Shelley 2020). Učitelji in njihov hiter odziv so v mnogih primerih predstavljali
varovalni dejavnik za stiske staršev ter otrok. Dejavnike, ki so vplivali na us-
pešnost poučevanja na daljavo, lahko na splošno razdelimo na kompetence
učiteljev za izvajanje pouka na daljavo, ustrezno infrastrukturo in tehnologijo
za poučevanje na daljavo ter sodelovanje oz. aktivnost učencev pri učenju
na daljavo (Munoz-Najar idr. 2021; Bogatec, Brezigar in Mezgec 2021).
Učitelji so v času pandemije občutili tesnobo, ne samo zaradi nizke stop-
nje samoučinkovitosti v povezavi z informacijsko-komunikacijsko tehnolo-
gijo (IKT), temveč zaradi nenehnega ukvarjanja s slednjo (Salanova, Liorens
in Cifre 2013; Dong idr. 2019). Jana Kalin, Klara Skubic Ermenc in Jasna Ma-
žgon (2021) so v raziskavi ugotovile, da se je zaradi epidemije spremenil po-
gled staršev na učitelje. Tudi Olga Graumann (2020) je ugotovila, da starši
sedaj bolj spoštujejo delo učiteljev. Katarina Vinšek (2020) pa je o izvajanju
pouka na daljavo zapisala, da je ob začetku pandemije covida-19 najprej vla-
dalo veliko začudenje, nato veselje in na koncu nelagodje s paniko. Vse te
spremenjene okoliščine v času pandemije so pomembno zaznamovale delo
učiteljev, kar bi posledično lahko vplivalo tudi na njihovo zadovoljstvo z uči-
teljskim poklicem.
Zaznavanje posledic pandemije covida-19 pri učencih/dijakih
Raziskave (Kuhfeld, Soland in Lewis 2022) so pokazale, da so otroci v času
pandemije covida-19 pogosteje občutili simptome depresije in anksioznosti,
snov so počasneje usvajali, upadla pa jim je tudi motivacija za branje (Sun
idr. 2022). Prav tako so v času pandemije dosegli manjši napredek v branju
od pričakovanega v primerjavi s časom pred pandemijo (Baschenis idr. 2021).
Šolanje na daljavo v času pandemije je vodilo k upadu jezikovne in bralne pi-
smenosti glede na razvojno stopnjo otrok (Allington in Mcgill-Franzen 2018).
163
investicijski izdatki za zgradbe, opremo in prenovo skoraj nimajo vpliva na
uspeh učencev. Tina Vršnik Perše idr. (2020) so pokazale, da imajo v procesu
poučevanja tudi socialne, čustvene in medkulturne kompetence učiteljev ve-
lik pomen za njihovo blagostanje ter tudi za celostni razvoj učencev – prina-
šajo višje učne dosežke, prosocialna prepričanja in vedenja ter manj vedenj-
skih težav.
Vpliv pandemije covida-19 na zadovoljstvo učiteljev s poklicem
Svetovna zdravstvena organizacija je marca 2020 razglasila pandemijo covida-
19. Aprila 2020 je sledilo zaprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov in šole so
skoraj čez noč pričele z izvajanjem pouka na daljavo, kar je močno spre-
menilo življenje vseh akterjev vzgojno-izobraževalnega procesa (Sahin in
Shelley 2020). Učitelji in njihov hiter odziv so v mnogih primerih predstavljali
varovalni dejavnik za stiske staršev ter otrok. Dejavnike, ki so vplivali na us-
pešnost poučevanja na daljavo, lahko na splošno razdelimo na kompetence
učiteljev za izvajanje pouka na daljavo, ustrezno infrastrukturo in tehnologijo
za poučevanje na daljavo ter sodelovanje oz. aktivnost učencev pri učenju
na daljavo (Munoz-Najar idr. 2021; Bogatec, Brezigar in Mezgec 2021).
Učitelji so v času pandemije občutili tesnobo, ne samo zaradi nizke stop-
nje samoučinkovitosti v povezavi z informacijsko-komunikacijsko tehnolo-
gijo (IKT), temveč zaradi nenehnega ukvarjanja s slednjo (Salanova, Liorens
in Cifre 2013; Dong idr. 2019). Jana Kalin, Klara Skubic Ermenc in Jasna Ma-
žgon (2021) so v raziskavi ugotovile, da se je zaradi epidemije spremenil po-
gled staršev na učitelje. Tudi Olga Graumann (2020) je ugotovila, da starši
sedaj bolj spoštujejo delo učiteljev. Katarina Vinšek (2020) pa je o izvajanju
pouka na daljavo zapisala, da je ob začetku pandemije covida-19 najprej vla-
dalo veliko začudenje, nato veselje in na koncu nelagodje s paniko. Vse te
spremenjene okoliščine v času pandemije so pomembno zaznamovale delo
učiteljev, kar bi posledično lahko vplivalo tudi na njihovo zadovoljstvo z uči-
teljskim poklicem.
Zaznavanje posledic pandemije covida-19 pri učencih/dijakih
Raziskave (Kuhfeld, Soland in Lewis 2022) so pokazale, da so otroci v času
pandemije covida-19 pogosteje občutili simptome depresije in anksioznosti,
snov so počasneje usvajali, upadla pa jim je tudi motivacija za branje (Sun
idr. 2022). Prav tako so v času pandemije dosegli manjši napredek v branju
od pričakovanega v primerjavi s časom pred pandemijo (Baschenis idr. 2021).
Šolanje na daljavo v času pandemije je vodilo k upadu jezikovne in bralne pi-
smenosti glede na razvojno stopnjo otrok (Allington in Mcgill-Franzen 2018).
163
