Page 164 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 164
reja Kozmus in Mateja Pšunder
Raziskovalci (Sun idr. 2022) pojasnjujejo, da naj bi se to zgodilo zaradi dolgo-
trajne odsotnosti rednega šolskega dela, ki šoli omogoča vzpostavitev raz-
ličnih možnosti komuniciranja in podajanja natančnih navodil za branje. Pri
tem so bili še bolj ogroženi otroci, ki doma govorijo jezik, različen od tistega
v šoli (Sun idr. 2022).
Trenutno lahko govorimo o kratkoročnih posledicah šolanja na daljavo
na različnih področjih. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Jeriček
Klanšček idr. 2022) so ugotovili, da je šolanje na daljavo vplivalo na duševno
zdravje otrok; naraslo je število psihosomatskih težav, Koçak, Göksu in Gök-
tas (2021) pa so npr. pri osnovnošolcih zaznali šibkejši besedni zaklad, težave
pri branju in pisanju, koncentraciji ter hitrosti reševanja nalog.
Želja po zapustitvi učiteljskega poklica
Učiteljski poklic velja poleg ostalih poklicev socialne oskrbe za enega najstre-
snejših (Mojsa-Kaja, Golonka in Marek 2015). Ob vedno kompleksnejših in bolj
raznolikih kompetencah se od učiteljev pričakuje vse več inovacij, prilagaja-
nja in razvijanja učne prakse ter individualiziranega dela z namenom, da bi
vsi učenci usvojili potrebne spretnosti, znanja in motiviranost za doseganje
učnih ter življenjskih ciljev. Poleg tega se učitelji pri poučevanju soočajo z
novostmi s področja IKT, z delom z otroki iz različnih kulturnih okolij, otroki s
posebnimi potrebami, psihosocialnimi težavami, potrebnega je tudi več so-
delovanja s starši.
Marisa Salanova, Susana Liorens in Eva Cifre (2013) so že pred desetletjem
preučevale stres zaradi rabe IKT. Ugotovile so, da je tehnološki stres pozitivno
povezan s prekomernim delom, z nejasnimi vlogami, s čustveno preobreme-
njenostjo, z mobingom na delovnem mestu in ovirami, ki otežujejo delo z
IKT. Odvisen je tudi od načina vodenja in komunikacije v organizaciji ter in-
dividualne oz. socialne podpore učitelja. Pandemija covida-19 je okrepila že
obstoječe stresorje in prinesla še nove, zato je sodeč po raziskavah (Gillani idr.
2022) več učiteljev razmišljalo o zapustitvi učiteljskega poklica, in sicer zaradi
več odgovornosti, npr. zaradi upoštevanja preventivnih zdravstvenih strate-
gij, izvajanja sprememb šolskega reda in uravnavanja lastnega zdravja. Poleg
tega so se morali spoprijemati tudi z novimi načini dela.
V Združenih državah Amerike je pred pandemijo covida-19 veljalo, da pri-
bližno 8 učiteljev prostovoljno zapusti učiteljski poklic iz različnih razlo-
gov, kot so nizko plačilo, pomanjkanje možnosti kariernega napredovanja in
– najpogostejši razlog – zaradi stresa (Diliberti, Schwartz in Grant 2021). Po
Ambreen Gillani idr. (2022) je v času epidemije covida-19 namero o zapustitvi
učiteljskega poklica izkazalo kar 43 učiteljev, mnogo več kot pred pande-
164
Raziskovalci (Sun idr. 2022) pojasnjujejo, da naj bi se to zgodilo zaradi dolgo-
trajne odsotnosti rednega šolskega dela, ki šoli omogoča vzpostavitev raz-
ličnih možnosti komuniciranja in podajanja natančnih navodil za branje. Pri
tem so bili še bolj ogroženi otroci, ki doma govorijo jezik, različen od tistega
v šoli (Sun idr. 2022).
Trenutno lahko govorimo o kratkoročnih posledicah šolanja na daljavo
na različnih področjih. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Jeriček
Klanšček idr. 2022) so ugotovili, da je šolanje na daljavo vplivalo na duševno
zdravje otrok; naraslo je število psihosomatskih težav, Koçak, Göksu in Gök-
tas (2021) pa so npr. pri osnovnošolcih zaznali šibkejši besedni zaklad, težave
pri branju in pisanju, koncentraciji ter hitrosti reševanja nalog.
Želja po zapustitvi učiteljskega poklica
Učiteljski poklic velja poleg ostalih poklicev socialne oskrbe za enega najstre-
snejših (Mojsa-Kaja, Golonka in Marek 2015). Ob vedno kompleksnejših in bolj
raznolikih kompetencah se od učiteljev pričakuje vse več inovacij, prilagaja-
nja in razvijanja učne prakse ter individualiziranega dela z namenom, da bi
vsi učenci usvojili potrebne spretnosti, znanja in motiviranost za doseganje
učnih ter življenjskih ciljev. Poleg tega se učitelji pri poučevanju soočajo z
novostmi s področja IKT, z delom z otroki iz različnih kulturnih okolij, otroki s
posebnimi potrebami, psihosocialnimi težavami, potrebnega je tudi več so-
delovanja s starši.
Marisa Salanova, Susana Liorens in Eva Cifre (2013) so že pred desetletjem
preučevale stres zaradi rabe IKT. Ugotovile so, da je tehnološki stres pozitivno
povezan s prekomernim delom, z nejasnimi vlogami, s čustveno preobreme-
njenostjo, z mobingom na delovnem mestu in ovirami, ki otežujejo delo z
IKT. Odvisen je tudi od načina vodenja in komunikacije v organizaciji ter in-
dividualne oz. socialne podpore učitelja. Pandemija covida-19 je okrepila že
obstoječe stresorje in prinesla še nove, zato je sodeč po raziskavah (Gillani idr.
2022) več učiteljev razmišljalo o zapustitvi učiteljskega poklica, in sicer zaradi
več odgovornosti, npr. zaradi upoštevanja preventivnih zdravstvenih strate-
gij, izvajanja sprememb šolskega reda in uravnavanja lastnega zdravja. Poleg
tega so se morali spoprijemati tudi z novimi načini dela.
V Združenih državah Amerike je pred pandemijo covida-19 veljalo, da pri-
bližno 8 učiteljev prostovoljno zapusti učiteljski poklic iz različnih razlo-
gov, kot so nizko plačilo, pomanjkanje možnosti kariernega napredovanja in
– najpogostejši razlog – zaradi stresa (Diliberti, Schwartz in Grant 2021). Po
Ambreen Gillani idr. (2022) je v času epidemije covida-19 namero o zapustitvi
učiteljskega poklica izkazalo kar 43 učiteljev, mnogo več kot pred pande-
164
