Page 162 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 162
reja Kozmus in Mateja Pšunder
svoj poklic doživljali učitelji, ki svoje delo opravljajo v regijah z italijansko in
madžarsko narodno manjšino v Sloveniji.
Norina Bogatec, Sara Brezigar in Maja Mezgec (2021) ugotavljajo, da je iz-
vedba pouka na daljavo poglobila težave, s katerimi so se šole na območju
slovenske manjšine v Italiji ubadale že dlje časa, kot so npr. težave na pod-
ročju jezika in vključevanja neslovensko govorečih otrok ter staršev. Predpo-
stavljali smo, da so se s podobnimi izzivi soočali tudi učitelji na območjih ma-
džarske in italijanske manjšine v Sloveniji. Takšno stanje bi lahko prispevalo k
njihovi večji obremenjenosti in posledično manjšemu zadovoljstvu s svojim
poklicem.
Na osnovi navedenega smo se odločili, da preučimo doživljanje učitelj-
skega poklica v času pandemije covida-19 in po njej med učitelji v regijah
z italijansko ter madžarsko narodno manjšino. Posebej nas je zanimalo, ali se
stališča do zadovoljstva z učiteljskim poklicem in o vplivu pandemije covida-
19 na učiteljski poklic razlikujejo med učitelji, ki v teh regijah poučujejo v
šolah na narodno mešanih območjih, in tistimi, ki poučujejo v šolah izven
teh območij. Raziskali smo tudi, ali učitelji obeh skupin danes, po pandemiji
covida-19, pri učencih/dijakih¹ zaznavajo podobne težave.
Zadovoljstvo učiteljev z učiteljskim poklicem
Zadovoljstvo učiteljev z učiteljskim poklicem je eden izmed pomembnih na-
povednikov učiteljeve uspešnosti (Moretti 2012) in je odvisno od različnih de-
javnikov. Kohont in Svetlik (2021) dejavnike zadovoljstva učiteljev z lastnim
poklicem razdelita na: vsebino dela (učenje in strokovna rast), samostojnost
pri delu (avtonomija pri delu), plačo, dodatke in ugodnosti, vodenje in orga-
nizacijo dela, odnos pri delu (komunikacija) in delovne razmere. Herzberg,
Mausner in Barbara Bloch Snyderman (1959) so vse motivacijske dejavnike
razdelili med higienike in motivatorje. Medtem ko higieniki odpravljajo ne-
prijetnosti in k delu spodbujajo le do določene mere, so motivatorji tisti, ki
pripomorejo k zavzetejšemu delu.
Zadovoljstvo in kakovost učiteljevega dela pomembno vplivata na uspeh
ter visoke dosežke učencev (Chetty, Friedman in Rockoff 2014). Baron (2022)
je npr. pokazal, da povečanje proračuna v šolah za plače učiteljev, njihovo
usposabljanje in zagotavljanje podpornih storitev, kot so svetovalne službe
in tudi manjše število učencev v razredu, vpliva na dvig dosežkov učencev,
upad stopnje njihovega osipa in dvig ravni nadaljevanja šolanja, medtem ko
¹ Termin učenci/dijaki v prispevku uporabljamo za oba spola, torej za učence in učenke ter dijake
in dijakinje.
162
svoj poklic doživljali učitelji, ki svoje delo opravljajo v regijah z italijansko in
madžarsko narodno manjšino v Sloveniji.
Norina Bogatec, Sara Brezigar in Maja Mezgec (2021) ugotavljajo, da je iz-
vedba pouka na daljavo poglobila težave, s katerimi so se šole na območju
slovenske manjšine v Italiji ubadale že dlje časa, kot so npr. težave na pod-
ročju jezika in vključevanja neslovensko govorečih otrok ter staršev. Predpo-
stavljali smo, da so se s podobnimi izzivi soočali tudi učitelji na območjih ma-
džarske in italijanske manjšine v Sloveniji. Takšno stanje bi lahko prispevalo k
njihovi večji obremenjenosti in posledično manjšemu zadovoljstvu s svojim
poklicem.
Na osnovi navedenega smo se odločili, da preučimo doživljanje učitelj-
skega poklica v času pandemije covida-19 in po njej med učitelji v regijah
z italijansko ter madžarsko narodno manjšino. Posebej nas je zanimalo, ali se
stališča do zadovoljstva z učiteljskim poklicem in o vplivu pandemije covida-
19 na učiteljski poklic razlikujejo med učitelji, ki v teh regijah poučujejo v
šolah na narodno mešanih območjih, in tistimi, ki poučujejo v šolah izven
teh območij. Raziskali smo tudi, ali učitelji obeh skupin danes, po pandemiji
covida-19, pri učencih/dijakih¹ zaznavajo podobne težave.
Zadovoljstvo učiteljev z učiteljskim poklicem
Zadovoljstvo učiteljev z učiteljskim poklicem je eden izmed pomembnih na-
povednikov učiteljeve uspešnosti (Moretti 2012) in je odvisno od različnih de-
javnikov. Kohont in Svetlik (2021) dejavnike zadovoljstva učiteljev z lastnim
poklicem razdelita na: vsebino dela (učenje in strokovna rast), samostojnost
pri delu (avtonomija pri delu), plačo, dodatke in ugodnosti, vodenje in orga-
nizacijo dela, odnos pri delu (komunikacija) in delovne razmere. Herzberg,
Mausner in Barbara Bloch Snyderman (1959) so vse motivacijske dejavnike
razdelili med higienike in motivatorje. Medtem ko higieniki odpravljajo ne-
prijetnosti in k delu spodbujajo le do določene mere, so motivatorji tisti, ki
pripomorejo k zavzetejšemu delu.
Zadovoljstvo in kakovost učiteljevega dela pomembno vplivata na uspeh
ter visoke dosežke učencev (Chetty, Friedman in Rockoff 2014). Baron (2022)
je npr. pokazal, da povečanje proračuna v šolah za plače učiteljev, njihovo
usposabljanje in zagotavljanje podpornih storitev, kot so svetovalne službe
in tudi manjše število učencev v razredu, vpliva na dvig dosežkov učencev,
upad stopnje njihovega osipa in dvig ravni nadaljevanja šolanja, medtem ko
¹ Termin učenci/dijaki v prispevku uporabljamo za oba spola, torej za učence in učenke ter dijake
in dijakinje.
162
