Page 166 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 166
reja Kozmus in Mateja Pšunder
Vzgoja in izobraževanje v obalno-kraški ter pomurski statistični regiji
Vzgoja in izobraževanje pripadnikov obeh narodnih manjšin v Sloveniji je se-
stavni del sistema vzgoje in izobraževanja v državi. Primeri izobraževanja na
narodno mešanih območjih v obalno-kraški statistični regiji so šole italijan-
ske manjšine v Slovenski Istri in v pomurski statistični regiji primeri dvojezič-
nega šolstva v Prekmurju.
Od 456 javnih in zasebnih osnovnih šol v Sloveniji jih je v obalno-kraški
statistični regiji 12, v pomurski pa 27. Od 181 srednjih šol v Sloveniji jih je v
obalno-kraški statistični regiji deset, v pomurski pa devet.⁴ Čeprav sta obe
statistični regiji približno enako veliki, ima pomurska bistveno več osnovnih
šol v primerjavi z obalno-kraško. To je povezano tudi z različnim številom ob-
čin v omenjenih statističnih regijah, saj je prisotnost osnovne šole pogoj za
ustanovitev občine.
Na dvojezičnih območjih znotraj Slovenije položaj slovenščine ni enak. Na
narodno mešanem območju, kjer živijo pripadniki italijanske narodne sku-
pnosti, je lahko slovenščina v vlogi ali učnega jezika ali učnega predmeta.
Vzgojno-izobraževalno delo lahko poteka ali v italijanskem jeziku (v šolah
z italijanskim učnim jezikom se slovenščina poučuje kot jezik okolja – kot
učni predmet) ali v slovenskem jeziku (v šolah s slovenskim učnim jezikom
se italijanščina poučuje kot jezik okolja – kot učni predmet). Povedano dru-
gače, pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji imajo na dvojezičnih obmo-
čjih svoje enojezične (italijanske) šole, kjer se slovenščine učijo kot učnega
predmeta (1. ali 2. tujega jezika). V šolah s slovenskim učnim jezikom na teh
območjih pa se vsi šolajoči se obvezno učijo italijanščine kot učnega jezika (1.
ali 2. tujega jezika). Na narodnostno mešanem območju, kjer živijo pripadniki
madžarske manjšine, vsi otroci obiskujejo dvojezične osnovne šole. Vzgojno-
izobraževalno delo poteka dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku.
To pomeni, da se učni jezik spontano, enakomerno menja. Poučevanje tako
poteka hkrati in izmenjaje, del pouka v madžarščini in del v slovenščini. Večje-
zičnost in medkulturnost zahtevata spretnosti ter znanja učiteljev o medkul-
turnem dialogu (Byram 2009). Saša Jazbec (2022) navaja še pojem čezjezič-
nost v povezavi z jezikovnim preklapljanjem, ki različne jezike naslavlja ena-
kovredneje.
Sun idr. (2022) poročajo, da imajo lahko otroci, ki doma govorijo drugačen
jezik od učnega jezika v šoli, večje učne težave, če je učni proces prekinjen ali
spremenjen, kot se je to zgodilo v času pandemije covida-19. V raziskavi, izve-
deni pred in med pandemijo, so enojezični otroci dosegli starosti primerne iz-
⁴ Povzeto po https://paka3.mss.edus.si/registriweb/ZavodiPodrobno.aspx.
166
Vzgoja in izobraževanje v obalno-kraški ter pomurski statistični regiji
Vzgoja in izobraževanje pripadnikov obeh narodnih manjšin v Sloveniji je se-
stavni del sistema vzgoje in izobraževanja v državi. Primeri izobraževanja na
narodno mešanih območjih v obalno-kraški statistični regiji so šole italijan-
ske manjšine v Slovenski Istri in v pomurski statistični regiji primeri dvojezič-
nega šolstva v Prekmurju.
Od 456 javnih in zasebnih osnovnih šol v Sloveniji jih je v obalno-kraški
statistični regiji 12, v pomurski pa 27. Od 181 srednjih šol v Sloveniji jih je v
obalno-kraški statistični regiji deset, v pomurski pa devet.⁴ Čeprav sta obe
statistični regiji približno enako veliki, ima pomurska bistveno več osnovnih
šol v primerjavi z obalno-kraško. To je povezano tudi z različnim številom ob-
čin v omenjenih statističnih regijah, saj je prisotnost osnovne šole pogoj za
ustanovitev občine.
Na dvojezičnih območjih znotraj Slovenije položaj slovenščine ni enak. Na
narodno mešanem območju, kjer živijo pripadniki italijanske narodne sku-
pnosti, je lahko slovenščina v vlogi ali učnega jezika ali učnega predmeta.
Vzgojno-izobraževalno delo lahko poteka ali v italijanskem jeziku (v šolah
z italijanskim učnim jezikom se slovenščina poučuje kot jezik okolja – kot
učni predmet) ali v slovenskem jeziku (v šolah s slovenskim učnim jezikom
se italijanščina poučuje kot jezik okolja – kot učni predmet). Povedano dru-
gače, pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji imajo na dvojezičnih obmo-
čjih svoje enojezične (italijanske) šole, kjer se slovenščine učijo kot učnega
predmeta (1. ali 2. tujega jezika). V šolah s slovenskim učnim jezikom na teh
območjih pa se vsi šolajoči se obvezno učijo italijanščine kot učnega jezika (1.
ali 2. tujega jezika). Na narodnostno mešanem območju, kjer živijo pripadniki
madžarske manjšine, vsi otroci obiskujejo dvojezične osnovne šole. Vzgojno-
izobraževalno delo poteka dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku.
To pomeni, da se učni jezik spontano, enakomerno menja. Poučevanje tako
poteka hkrati in izmenjaje, del pouka v madžarščini in del v slovenščini. Večje-
zičnost in medkulturnost zahtevata spretnosti ter znanja učiteljev o medkul-
turnem dialogu (Byram 2009). Saša Jazbec (2022) navaja še pojem čezjezič-
nost v povezavi z jezikovnim preklapljanjem, ki različne jezike naslavlja ena-
kovredneje.
Sun idr. (2022) poročajo, da imajo lahko otroci, ki doma govorijo drugačen
jezik od učnega jezika v šoli, večje učne težave, če je učni proces prekinjen ali
spremenjen, kot se je to zgodilo v času pandemije covida-19. V raziskavi, izve-
deni pred in med pandemijo, so enojezični otroci dosegli starosti primerne iz-
⁴ Povzeto po https://paka3.mss.edus.si/registriweb/ZavodiPodrobno.aspx.
166
