Page 157 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 157
Razlogi, ki študente predšolske vzgoje vodijo pri izbiri študija in poklica
memben razlog za izbiro študija predstavlja tudi zunanja motivacija. Izhaja
lahko iz ekonomsko-socialnih posledic kot želje po napredovanju in nadalj-
njem izobraževanju. Ti razlogi so najpogostejši pri študentih Univerze na Pri-
morskem in najredkejši pri študentih Univerze v Ljubljani. Dodatno smo ugo-
tovili, da so razlike med študenti različnih letnikov v materialnih razlogih za iz-
biro poklica statistično značilne. Omenjeni razlogi so namreč šibkejši pri štu-
dentih tretjega letnika kot pri študentih prvega in drugega letnika, kar priča
o tem, da se za ta razlog pogosteje odločajo mlajši študentje.
Drugi najredkeje zastopan razlog pri izbiri bodočega poklica zajema ra-
zloge iz aspiracije in stereotipov, povezane s poklicem vzgojitelja predšolskih
otrok. Ta razlog so v podobnem deležu izbrali študenti Univerze v Mariboru
in Univerze v Ljubljani, nekoliko slabše pa študenti Univerze na Primorskem.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je ta razlog pogostejši pri študentih tretjih
letnikov, ki jim v upadajočima deležema sledijo študenti drugih in prvih le-
tnikov. Najnižje ocenjeni so alternativni razlogi, za katere so se študenti od-
ločili na podlagi zunanje motiviranosti, ki izhaja iz neuspešnega šolanja po
prvotnih željah.
Vodilna razloga (samouresničitveni in altruistični) pa nista prevladovala le
v naši raziskavi. Majda Cencič in Branka Čagran (2002) sta do podobnih ugo-
tovitev prišli pred dobrimi dvajsetimi leti. Ugotovili sta, da so takratnim štu-
dentom altruistični razlogi predstavljali glavni razlog za izbiro poklica vzgo-
jitelja predšolskih otrok, sledili so jim samouresničitveni. Enak vrstni red ra-
zlogov je v svoji raziskavi leta 2007 potrdila tudi Jurka Lepičnik Vodopivec.
Manjši preobrat pa se je zgodil leta 2012, ko sta Maja Hmelak in Jurka Lepič-
nik Vodopivec (2012) ponovili raziskavo in ugotovili, da so samouresničitveni
razlogi prevladali nad altruističnimi. Na podlagi rezultatov naše ugotovitve
vidimo, da se vodilni samouresničitveni razlogi še vedno pojavljajo najpogo-
steje in da se to od leta 2012 ni bistveno spremenilo.
Študente smo ob koncu povprašali po dodatnih razlogih o izbiri bodočega
poklica. Pri tem jih je največ izpostavilo ljubezen do dela z otroki in možnost
vplivanja na razvoj družbe preko vzgajanja otrok. Zaupali so tudi, da so se za
vzgojiteljski poklic odločili na podlagi želje iz otroštva ter želje po višji izo-
brazbi in nadgradnji znanja.
Literatura
Calderhead, J., in S. B. Shorrock. 1997. Understanding Teacher Educatuon. Lon-
don: Falmer.
Cencič, M., in B. Čagran. 2002. »Motivacijski dejavniki izbire študija in poklica
vzgojitelja predšolskih otrok.« Sodobna pedagogika 53 (5): 104–121.
157
memben razlog za izbiro študija predstavlja tudi zunanja motivacija. Izhaja
lahko iz ekonomsko-socialnih posledic kot želje po napredovanju in nadalj-
njem izobraževanju. Ti razlogi so najpogostejši pri študentih Univerze na Pri-
morskem in najredkejši pri študentih Univerze v Ljubljani. Dodatno smo ugo-
tovili, da so razlike med študenti različnih letnikov v materialnih razlogih za iz-
biro poklica statistično značilne. Omenjeni razlogi so namreč šibkejši pri štu-
dentih tretjega letnika kot pri študentih prvega in drugega letnika, kar priča
o tem, da se za ta razlog pogosteje odločajo mlajši študentje.
Drugi najredkeje zastopan razlog pri izbiri bodočega poklica zajema ra-
zloge iz aspiracije in stereotipov, povezane s poklicem vzgojitelja predšolskih
otrok. Ta razlog so v podobnem deležu izbrali študenti Univerze v Mariboru
in Univerze v Ljubljani, nekoliko slabše pa študenti Univerze na Primorskem.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je ta razlog pogostejši pri študentih tretjih
letnikov, ki jim v upadajočima deležema sledijo študenti drugih in prvih le-
tnikov. Najnižje ocenjeni so alternativni razlogi, za katere so se študenti od-
ločili na podlagi zunanje motiviranosti, ki izhaja iz neuspešnega šolanja po
prvotnih željah.
Vodilna razloga (samouresničitveni in altruistični) pa nista prevladovala le
v naši raziskavi. Majda Cencič in Branka Čagran (2002) sta do podobnih ugo-
tovitev prišli pred dobrimi dvajsetimi leti. Ugotovili sta, da so takratnim štu-
dentom altruistični razlogi predstavljali glavni razlog za izbiro poklica vzgo-
jitelja predšolskih otrok, sledili so jim samouresničitveni. Enak vrstni red ra-
zlogov je v svoji raziskavi leta 2007 potrdila tudi Jurka Lepičnik Vodopivec.
Manjši preobrat pa se je zgodil leta 2012, ko sta Maja Hmelak in Jurka Lepič-
nik Vodopivec (2012) ponovili raziskavo in ugotovili, da so samouresničitveni
razlogi prevladali nad altruističnimi. Na podlagi rezultatov naše ugotovitve
vidimo, da se vodilni samouresničitveni razlogi še vedno pojavljajo najpogo-
steje in da se to od leta 2012 ni bistveno spremenilo.
Študente smo ob koncu povprašali po dodatnih razlogih o izbiri bodočega
poklica. Pri tem jih je največ izpostavilo ljubezen do dela z otroki in možnost
vplivanja na razvoj družbe preko vzgajanja otrok. Zaupali so tudi, da so se za
vzgojiteljski poklic odločili na podlagi želje iz otroštva ter želje po višji izo-
brazbi in nadgradnji znanja.
Literatura
Calderhead, J., in S. B. Shorrock. 1997. Understanding Teacher Educatuon. Lon-
don: Falmer.
Cencič, M., in B. Čagran. 2002. »Motivacijski dejavniki izbire študija in poklica
vzgojitelja predšolskih otrok.« Sodobna pedagogika 53 (5): 104–121.
157
