Page 168 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 168
reja Kozmus in Mateja Pšunder
obalno-kraške statistične regije. Glede na območje poučevanja znotraj ome-
njenih regij smo učitelje razdelili v dve manjši skupini, in sicer na tiste, ki po-
učujejo v šolah na narodno mešanih območjih (49,1 ; učitelji iz petih občin
z narodnimi manjšinami od skupno 27 občin iz pomurske regije, in učitelji iz
štirih občin z narodnimi manjšinami od skupno osmih občin iz obalno-kraške
regije), in tiste, ki poučujejo v šolah izven teh območij (50,9 ). V vzorec je bilo
glede na feminizacijo učiteljskega poklica pričakovano vključenih več žensk
(78,2 ) kot moških (20,9 ), eden izmed anketirancev na vprašanje o spolu
ni odgovoril (0,9 ). Dve tretjini anketiranih učiteljev poučuje v osnovni šoli
(74,5 ) in tretjina v srednji (25,5 ).
Pripomočki
Podatke za raziskavo smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika,
ki je bil sestavljen iz več delov. V nadaljevanju prikazujemo samo tista vpra-
šanja, ki so relevantna za pričujoči prispevek. Z vprašanji uvodnega sklopa
smo pridobili demografske podatke o učiteljih. V nadaljevanju so nas zani-
mala stališča učiteljev do učiteljskega poklica, vpliva pandemije covida-19 na
učiteljski poklic in zapustitve učiteljskega poklica. Učitelji so odgovore podali
na petstopenjski lestvici od 1 – »Nikakor se ne strinjam« do 5 – »Zelo se stri-
njam«. Pri oblikovanju trditev, ki se nanašajo na stališča učiteljev do učitelj-
skega poklica, smo se oprli na nekatere že uporabljene trditve (npr. Toropova,
Myrberg in Jahansoon 2021; Chung-Lim in Wing Tung 2006), te pa preobliko-
vali za potrebe pričujoče raziskave. Enako smo storili v primeru trditev, ki se
nanašajo na zapustitev učiteljskega poklica (Skaalvik in Skaalvik 2017). Trditvi,
ki se nanašata na vpliv pandemije covida-19 na učiteljski poklic, smo obliko-
vali sami. Ob koncu smo učitelje prosili, da opredelijo, kako pogosto trenutno
zaznavajo posamezne težave pri učencih/dijakih v primerjavi s stanjem pred
šolanjem na daljavo. Odgovore na to vprašanje so podali na lestvici od 1 –
»Precej redkeje« do 5 – »Precej pogosteje«.
Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Raziskava je bila izvedena konec šolskega leta 2021/2022, kar pomeni, da so
učitelji tedaj z delom na daljavo pridobili že kar nekaj izkušenj. Anketni vpra-
šalnik je bil objavljen na spletni strani https://www.1ka.si/, aktiven je bil od
10. 5. do 1. 6. 2022. Povezavo do anketnega vprašalnika smo posredovali na
dostopne e-naslove vseh osnovnih in srednjih šol v Republiki Sloveniji.⁵ V na-
govoru smo ravnateljem pojasnili vsebino raziskave in jih prosili, da spletni
⁵ Dostopni so na tem e-naslovu: https://paka3.mss.edus.si/registriweb/ZavodiPodrobno.aspx.
168
obalno-kraške statistične regije. Glede na območje poučevanja znotraj ome-
njenih regij smo učitelje razdelili v dve manjši skupini, in sicer na tiste, ki po-
učujejo v šolah na narodno mešanih območjih (49,1 ; učitelji iz petih občin
z narodnimi manjšinami od skupno 27 občin iz pomurske regije, in učitelji iz
štirih občin z narodnimi manjšinami od skupno osmih občin iz obalno-kraške
regije), in tiste, ki poučujejo v šolah izven teh območij (50,9 ). V vzorec je bilo
glede na feminizacijo učiteljskega poklica pričakovano vključenih več žensk
(78,2 ) kot moških (20,9 ), eden izmed anketirancev na vprašanje o spolu
ni odgovoril (0,9 ). Dve tretjini anketiranih učiteljev poučuje v osnovni šoli
(74,5 ) in tretjina v srednji (25,5 ).
Pripomočki
Podatke za raziskavo smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika,
ki je bil sestavljen iz več delov. V nadaljevanju prikazujemo samo tista vpra-
šanja, ki so relevantna za pričujoči prispevek. Z vprašanji uvodnega sklopa
smo pridobili demografske podatke o učiteljih. V nadaljevanju so nas zani-
mala stališča učiteljev do učiteljskega poklica, vpliva pandemije covida-19 na
učiteljski poklic in zapustitve učiteljskega poklica. Učitelji so odgovore podali
na petstopenjski lestvici od 1 – »Nikakor se ne strinjam« do 5 – »Zelo se stri-
njam«. Pri oblikovanju trditev, ki se nanašajo na stališča učiteljev do učitelj-
skega poklica, smo se oprli na nekatere že uporabljene trditve (npr. Toropova,
Myrberg in Jahansoon 2021; Chung-Lim in Wing Tung 2006), te pa preobliko-
vali za potrebe pričujoče raziskave. Enako smo storili v primeru trditev, ki se
nanašajo na zapustitev učiteljskega poklica (Skaalvik in Skaalvik 2017). Trditvi,
ki se nanašata na vpliv pandemije covida-19 na učiteljski poklic, smo obliko-
vali sami. Ob koncu smo učitelje prosili, da opredelijo, kako pogosto trenutno
zaznavajo posamezne težave pri učencih/dijakih v primerjavi s stanjem pred
šolanjem na daljavo. Odgovore na to vprašanje so podali na lestvici od 1 –
»Precej redkeje« do 5 – »Precej pogosteje«.
Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Raziskava je bila izvedena konec šolskega leta 2021/2022, kar pomeni, da so
učitelji tedaj z delom na daljavo pridobili že kar nekaj izkušenj. Anketni vpra-
šalnik je bil objavljen na spletni strani https://www.1ka.si/, aktiven je bil od
10. 5. do 1. 6. 2022. Povezavo do anketnega vprašalnika smo posredovali na
dostopne e-naslove vseh osnovnih in srednjih šol v Republiki Sloveniji.⁵ V na-
govoru smo ravnateljem pojasnili vsebino raziskave in jih prosili, da spletni
⁵ Dostopni so na tem e-naslovu: https://paka3.mss.edus.si/registriweb/ZavodiPodrobno.aspx.
168
