Page 218 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 218
ez Drobnič in Katarina Česnik
se je njen delež v celotnem merjenem obdobju povečal za skoraj 118-krat. Do
največje rasti tematike inkluzije je prišlo v obdobju med letoma 1993 in 2000
(19,67), potem pa beleži standardno rast med 2 in 3. Za bibliografijo s tematiko
integracije pa takih velikih skokov ne opažamo, saj so izkazani med 0,64 v pr-
vem obdobju merjenja in 1,65 v drugem obdobju ter so povsem sorazmerni
s celotno bibliografijo na šolskem področju.
Če si ogledamo gibanje izdaj bibliografskih enot po vsebini, potem je mo-
goče ugotoviti, da se v zaključnih delih, ki so lahko diplomsko, magistrsko in
doktorsko delo, ta tematika pojavlja nadpovprečno in v višjih odstotkih rasti
kot pa med raziskovalnimi deli ter učbeniki. Ti slednji so nekako v povprečju
okoli 1, pri raziskovalnih delih so razlike precej velike, saj s tematiko inkluzije
dosegajo 14-kratno rast v celotnem obdobju, v primeru integracije pa le 0,16.
Zaključna dela so tista, ki dosegajo najvišje stopnje rasti, ki so pri vseh tema-
tikah nad 5, pri integraciji je 5,78, pri inkluziji pa kar 594,40, kar pomeni, da
je zanimanje za raziskovanje na temo inkluzije izjemno veliko, največji pre-
mik v zanimanju pa je bil v začetnem obdobju uvajanja inkluzije v Sloveniji,
to je po letu 2000. Očitno je, da se novosti najprej pojavljajo v raziskovalnih
delih, kar pomeni tudi v zaključnih delih na višjih in visokih šolah ter fakul-
tetah.
Objavljena raziskovalna gradiva in zaključna dela študijskih programov
skupaj, kar se tiče pojmovnega sklopa integracije od leta 1985 dalje, kažejo
trend rasti in presežejo 1.700 objav v vsakem 7-letnem obdobju od leta 1993
dalje. Pri inkluzivni bibliografiji pa ugotavljamo konstantno rast, ki je je bilo
v letih od 1985 do 1992 le za vzorec – skupaj 34 enot. V tem času v Sloveniji
ni bilo ne zakonodaje in ne strategij o inkluzivnem izobraževanju, novosti
tega področja so strokovnjaki prinašali iz tujine. Temu pa sledi hiter trend
rasti števila objav, ki v obdobju med letoma 2015 do 2022 doseže kar 1.959 iz-
vodov. Tako se vse bolj približuje številu bibliografij na temo integracije, kar
pokaže letni izkaz v zadnjem letu, ki je že izravnan, kar pomeni, da se utegne
inkluzivna literatura v bodoče še krepiti.
Nadalje smo raziskali pojavljanje integracije in inkluzije v obdobju med le-
toma 1985 in 2022, in sicer pri šolski, pedagoški in učiteljski tematiki – že-
leli smo torej ugotoviti trende v slovenski pedagogiki v zvezi z navedenim.
Na podlagi podatkov v preglednicah 2 in 3 ugotavljamo, da se zanimanje za
temo integracije v slovenski bibliografiji pojavlja predvsem od leta 2015 do
2022. Bistveno manj se piše o inkluziji – če se je o integraciji pisalo v skupno
22.648 enotah gradiv, se je o inkluziji zgolj v 1.959. Ne glede na navedeno je
moč za oba pojma ugotoviti naraščanje zanimanja od leta 1985 dalje. O na-
vedenih pojmih se večinoma več piše v knjigah kot v člankih. Pri tem pa je
218
se je njen delež v celotnem merjenem obdobju povečal za skoraj 118-krat. Do
največje rasti tematike inkluzije je prišlo v obdobju med letoma 1993 in 2000
(19,67), potem pa beleži standardno rast med 2 in 3. Za bibliografijo s tematiko
integracije pa takih velikih skokov ne opažamo, saj so izkazani med 0,64 v pr-
vem obdobju merjenja in 1,65 v drugem obdobju ter so povsem sorazmerni
s celotno bibliografijo na šolskem področju.
Če si ogledamo gibanje izdaj bibliografskih enot po vsebini, potem je mo-
goče ugotoviti, da se v zaključnih delih, ki so lahko diplomsko, magistrsko in
doktorsko delo, ta tematika pojavlja nadpovprečno in v višjih odstotkih rasti
kot pa med raziskovalnimi deli ter učbeniki. Ti slednji so nekako v povprečju
okoli 1, pri raziskovalnih delih so razlike precej velike, saj s tematiko inkluzije
dosegajo 14-kratno rast v celotnem obdobju, v primeru integracije pa le 0,16.
Zaključna dela so tista, ki dosegajo najvišje stopnje rasti, ki so pri vseh tema-
tikah nad 5, pri integraciji je 5,78, pri inkluziji pa kar 594,40, kar pomeni, da
je zanimanje za raziskovanje na temo inkluzije izjemno veliko, največji pre-
mik v zanimanju pa je bil v začetnem obdobju uvajanja inkluzije v Sloveniji,
to je po letu 2000. Očitno je, da se novosti najprej pojavljajo v raziskovalnih
delih, kar pomeni tudi v zaključnih delih na višjih in visokih šolah ter fakul-
tetah.
Objavljena raziskovalna gradiva in zaključna dela študijskih programov
skupaj, kar se tiče pojmovnega sklopa integracije od leta 1985 dalje, kažejo
trend rasti in presežejo 1.700 objav v vsakem 7-letnem obdobju od leta 1993
dalje. Pri inkluzivni bibliografiji pa ugotavljamo konstantno rast, ki je je bilo
v letih od 1985 do 1992 le za vzorec – skupaj 34 enot. V tem času v Sloveniji
ni bilo ne zakonodaje in ne strategij o inkluzivnem izobraževanju, novosti
tega področja so strokovnjaki prinašali iz tujine. Temu pa sledi hiter trend
rasti števila objav, ki v obdobju med letoma 2015 do 2022 doseže kar 1.959 iz-
vodov. Tako se vse bolj približuje številu bibliografij na temo integracije, kar
pokaže letni izkaz v zadnjem letu, ki je že izravnan, kar pomeni, da se utegne
inkluzivna literatura v bodoče še krepiti.
Nadalje smo raziskali pojavljanje integracije in inkluzije v obdobju med le-
toma 1985 in 2022, in sicer pri šolski, pedagoški in učiteljski tematiki – že-
leli smo torej ugotoviti trende v slovenski pedagogiki v zvezi z navedenim.
Na podlagi podatkov v preglednicah 2 in 3 ugotavljamo, da se zanimanje za
temo integracije v slovenski bibliografiji pojavlja predvsem od leta 2015 do
2022. Bistveno manj se piše o inkluziji – če se je o integraciji pisalo v skupno
22.648 enotah gradiv, se je o inkluziji zgolj v 1.959. Ne glede na navedeno je
moč za oba pojma ugotoviti naraščanje zanimanja od leta 1985 dalje. O na-
vedenih pojmih se večinoma več piše v knjigah kot v člankih. Pri tem pa je
218
