Page 221 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 221
Integracija ter inkluzija v vzgoji in izobraževanju
pa z eksponencialno rastjo, vendar je ta rast največja pri raziskovalnih delih.
Rast bibliografskih izdaj na tematiko inkluzije je lahko razveseljiva, vendar ni
zadostna, bibliografija na tematiko integracije pa izgublja svoj delež v obja-
vah. Integracija je očitno postala manj zanimiva tematika tako za raziskova-
nje kot tudi v razpravah, intervjujih in različnih oblikah knjižnega gradiva za
širšo bralsko bazo. V okviru navedenega sicer ni moč ugotoviti, kako se v slo-
venski bibliografiji razume razliko med integracijo in inkluzijo – zgodovinsko
ali semantično gledano gre za precejšnjo razliko v pomenu besed, kot lahko
ugotovimo po Emanuelssonu (1998).
Integracijo in inkluzijo kot sodobna fenomena v izobraževanju oseb s po-
sebnimi potrebami je treba razumeti kot način vzpostavljanja skupnosti v ra-
zredu ter odmik od tendenc individualizma, ki se širi v sodobni šoli. Izsledki
analize kažejo, da so ideje uresničevanja skupnosti (razreda, šole, skupin . . .)
vse manj v fokusu tistih, ki se ukvarjajo z izobraževanjem ali s poučevanjem,
bi se pa morali zavedati, da je inkluzija/integracija s socialno dimenzijo tisto,
kar osebe/učenci in posamezniki s posebnimi potrebami najbolj pričakujejo,
zlasti v sedanjem obdobju, ko se srečujemo s trendi opuščanja posebnih šol
in vse več posameznikov s posebnimi potrebami vstopa v večinske izobra-
ževalne oblike – to pa lahko pri večinski populaciji povzroča odklonilna in
zavrnitvena obnašanja ter stališča.
Ugotovili smo, da prihaja do zapostavljanja problematike integracije in in-
kluzije v splošnem šolskem sistemu, s tem pa tudi do zapostavljanja oseb s
posebnimi potrebami v kontekstu pravičnosti in enakih možnosti za kvalite-
tno izobraževanje na integrativen način, saj ni sorazmernega vlaganja virov
v raziskovanje, učbenike, knjižna dela in druge produkte na to tematiko. Ker
je deficit odražanja predvsem pri tistih oblikah, ki so dostopnejše in razumlji-
vejše širši javnosti, se to lahko kot posledica kaže v nerazumevanju in tudi
odklonilnih stališčih do tega načina izobraževanja učencev s posebnimi po-
trebami.
Literatura
Bell, B. 1998. An Annotated Guide to Current National Bibliographies. München:
Saur.
Bleidick, U. 1981. »Diskussion: Integration; Eine Auswahl aus der sonderpäda-
gogischen Literatur.« Zeitschrift für Heilpädagogik 32:715–721.
Crockett, J. B. 2020. »Inclusion as Idea and its Justification in Law.« V On Edu-
cational Inclusion: Meanings, History, Issues and International Perspectives,
uredil J. M. Kauffman, 25–45. London: Routledge.
Drobnič, J. 2018. »Inkluzija/integracija oseb s posebnimi potrebami v slovenski
bibliografiji.« Pedagoška obzorja 33 (3–4): 20–35.
221
pa z eksponencialno rastjo, vendar je ta rast največja pri raziskovalnih delih.
Rast bibliografskih izdaj na tematiko inkluzije je lahko razveseljiva, vendar ni
zadostna, bibliografija na tematiko integracije pa izgublja svoj delež v obja-
vah. Integracija je očitno postala manj zanimiva tematika tako za raziskova-
nje kot tudi v razpravah, intervjujih in različnih oblikah knjižnega gradiva za
širšo bralsko bazo. V okviru navedenega sicer ni moč ugotoviti, kako se v slo-
venski bibliografiji razume razliko med integracijo in inkluzijo – zgodovinsko
ali semantično gledano gre za precejšnjo razliko v pomenu besed, kot lahko
ugotovimo po Emanuelssonu (1998).
Integracijo in inkluzijo kot sodobna fenomena v izobraževanju oseb s po-
sebnimi potrebami je treba razumeti kot način vzpostavljanja skupnosti v ra-
zredu ter odmik od tendenc individualizma, ki se širi v sodobni šoli. Izsledki
analize kažejo, da so ideje uresničevanja skupnosti (razreda, šole, skupin . . .)
vse manj v fokusu tistih, ki se ukvarjajo z izobraževanjem ali s poučevanjem,
bi se pa morali zavedati, da je inkluzija/integracija s socialno dimenzijo tisto,
kar osebe/učenci in posamezniki s posebnimi potrebami najbolj pričakujejo,
zlasti v sedanjem obdobju, ko se srečujemo s trendi opuščanja posebnih šol
in vse več posameznikov s posebnimi potrebami vstopa v večinske izobra-
ževalne oblike – to pa lahko pri večinski populaciji povzroča odklonilna in
zavrnitvena obnašanja ter stališča.
Ugotovili smo, da prihaja do zapostavljanja problematike integracije in in-
kluzije v splošnem šolskem sistemu, s tem pa tudi do zapostavljanja oseb s
posebnimi potrebami v kontekstu pravičnosti in enakih možnosti za kvalite-
tno izobraževanje na integrativen način, saj ni sorazmernega vlaganja virov
v raziskovanje, učbenike, knjižna dela in druge produkte na to tematiko. Ker
je deficit odražanja predvsem pri tistih oblikah, ki so dostopnejše in razumlji-
vejše širši javnosti, se to lahko kot posledica kaže v nerazumevanju in tudi
odklonilnih stališčih do tega načina izobraževanja učencev s posebnimi po-
trebami.
Literatura
Bell, B. 1998. An Annotated Guide to Current National Bibliographies. München:
Saur.
Bleidick, U. 1981. »Diskussion: Integration; Eine Auswahl aus der sonderpäda-
gogischen Literatur.« Zeitschrift für Heilpädagogik 32:715–721.
Crockett, J. B. 2020. »Inclusion as Idea and its Justification in Law.« V On Edu-
cational Inclusion: Meanings, History, Issues and International Perspectives,
uredil J. M. Kauffman, 25–45. London: Routledge.
Drobnič, J. 2018. »Inkluzija/integracija oseb s posebnimi potrebami v slovenski
bibliografiji.« Pedagoška obzorja 33 (3–4): 20–35.
221
