Page 215 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 215
Integracija ter inkluzija v vzgoji in izobraževanju
zanesljivejša in natančnejša kot pa na podlagi naslova dela, zato smo se od-
ločili za kriterij izbora po ključnih besedah. Analizirali smo samo slovensko
bibliografijo, saj to najneposredneje kaže odražanje tematike integracije in
inkluzije.
Bibliografske enote smo analizirali po kriteriju pojavljanja v določenem ča-
sovnem obdobju in pregledali njihovo rast tekom obdobij.
1. Navedeno metodo analize smo uporabili v okviru dveh temeljnih ne-
odvisnih spremenljivk – (1) integracije in (2) inkluzije – v obdobju med
letoma 1985 in 2022 v povezavi s spodnjimi izrazi:
– šolsko,
– pedagoško,
– učiteljsko.
2. Prav tako smo navedeno metodo uporabili za nekatere ključne besede
v okviru inkluzivnega izobraževanja, ki se prepoznavajo v besedilih bi-
bliografskih zapisov od leta 1981 do 2022, in sicer:
– inkluzija,
– integracija,
– normalizacija,
– segregacija.
Analiza na podlagi pojavljanja pojmov je v slovenščini zapletenejša, ker
slovenski jezik pozna pregibanje samostalnikov in pridevnikov, zato smo
uporabili korene besed in potem upoštevali vse prepone.
Rezultati in razprava
Najprej predstavljamo rezultate o tem, kako pogosto se ključne besede z izo-
braževalnega področja pojavljajo v besedilih bibliografskih zapisov/enot v
posameznih časovnih obdobjih med letoma 1985 do 2022.
Za bibliografske enote, ki imajo v svoji tematiki ključne besede z izobra-
ževalno vsebino, ugotavljamo, da so izrazi v »pedagoški« skupini (21,40 )
precej pogosteje uporabljeni kot pa v »učiteljski« (5,65 ), kar pomeni, da se
terminologija s korenom »pedag-« pogosteje uporablja kot pa terminologija
s korenom »učitel-«. In še eno značilnost velja poudariti, ko govorimo o teh
dveh skupinah pojmov na šolskem področju: v knjigah se te skupine pojmov
redkeje pojavljajo (4,71 ) kot pa v člankih (7,49 ), pri čemer je to razmerje
izrazitejše pri uporabi pojmov s korenom »učitel-« (tu je razmerje skoraj 1 :
3). Glede na te ugotovitve lahko povzamemo, da je knjiga kot vrsta vsebin-
skega zapisa na pedagoško-učiteljskem področju manj pogosta kot članki ali
215
zanesljivejša in natančnejša kot pa na podlagi naslova dela, zato smo se od-
ločili za kriterij izbora po ključnih besedah. Analizirali smo samo slovensko
bibliografijo, saj to najneposredneje kaže odražanje tematike integracije in
inkluzije.
Bibliografske enote smo analizirali po kriteriju pojavljanja v določenem ča-
sovnem obdobju in pregledali njihovo rast tekom obdobij.
1. Navedeno metodo analize smo uporabili v okviru dveh temeljnih ne-
odvisnih spremenljivk – (1) integracije in (2) inkluzije – v obdobju med
letoma 1985 in 2022 v povezavi s spodnjimi izrazi:
– šolsko,
– pedagoško,
– učiteljsko.
2. Prav tako smo navedeno metodo uporabili za nekatere ključne besede
v okviru inkluzivnega izobraževanja, ki se prepoznavajo v besedilih bi-
bliografskih zapisov od leta 1981 do 2022, in sicer:
– inkluzija,
– integracija,
– normalizacija,
– segregacija.
Analiza na podlagi pojavljanja pojmov je v slovenščini zapletenejša, ker
slovenski jezik pozna pregibanje samostalnikov in pridevnikov, zato smo
uporabili korene besed in potem upoštevali vse prepone.
Rezultati in razprava
Najprej predstavljamo rezultate o tem, kako pogosto se ključne besede z izo-
braževalnega področja pojavljajo v besedilih bibliografskih zapisov/enot v
posameznih časovnih obdobjih med letoma 1985 do 2022.
Za bibliografske enote, ki imajo v svoji tematiki ključne besede z izobra-
ževalno vsebino, ugotavljamo, da so izrazi v »pedagoški« skupini (21,40 )
precej pogosteje uporabljeni kot pa v »učiteljski« (5,65 ), kar pomeni, da se
terminologija s korenom »pedag-« pogosteje uporablja kot pa terminologija
s korenom »učitel-«. In še eno značilnost velja poudariti, ko govorimo o teh
dveh skupinah pojmov na šolskem področju: v knjigah se te skupine pojmov
redkeje pojavljajo (4,71 ) kot pa v člankih (7,49 ), pri čemer je to razmerje
izrazitejše pri uporabi pojmov s korenom »učitel-« (tu je razmerje skoraj 1 :
3). Glede na te ugotovitve lahko povzamemo, da je knjiga kot vrsta vsebin-
skega zapisa na pedagoško-učiteljskem področju manj pogosta kot članki ali
215
