Page 213 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 213
Integracija ter inkluzija v vzgoji in izobraževanju
nja pa se zdi, da je inkluzija najtesneje povezana s populacijo oseb s poseb-
nimi potrebami⁵ ter z njihovim vključevanjem v izobraževanje, čeprav ne mo-
remo izključiti njene uporabe na drugih področjih življenja, kot sta zaposlo-
vanje ter vsakdanje življenje, pa tudi drugih oseb, ki tvegajo izključenost –
Resman (2003) namreč pravi, da se inkluzija najprej obrača k tistim skupinam
otrok/učencev ali posameznikov, ki imajo zaradi svojih socialnih, intelektual-
nih ali emocionalnih posebnosti izjemen položaj, za socialni in duševni razvoj
ter šolsko učenje pa potrebujejo posebno pozornost (pomoč).
Empirični del
Problem, namen in cilj ter raziskovalno vprašanje
Digitalizacija podatkov je omogočila dobre možnosti urejanja bibliograf-
skih enot, izmenjave podatkov in zagotavljanja široke uporabe bibliografije
v mednarodnem prostoru (IFLA Working Group on Guidelines for National
Bibliographies 2009). Mednarodna zveza knjižničnih združenj in institucij⁶ si
prizadeva za oblikovanje enotnih standardov in smernic. To je podlaga za
sistematičnosti zbirk bibliografskih enot ter preglednih odprtih podatkov, ki
naj bi jih ustvarjali državni sistemi in omogočali široko javno uporabo. Naci-
onalna bibliografija je popolna zbirka bibliografskih zapisov o založniški pro-
dukciji neke države, ki redno in s čim manjšim časovnim zaostankom izhaja v
tiskani ali drugi fizični obliki (IFLA International Office 1979). Zapise v skladu z
mednarodnimi standardi pripravljajo nacionalne bibliografske agencije (Bell
1998), ki podrobno preverjajo avtorstvo in ozadje publikacije, zapisi pa vse-
bujejo vse podrobnosti, ki jih zahteva njihova široka in raznovrstna uporaba
teh zapisov (UNESCO 1977).
Nacionalna bibliografija je torej pomembno orodje založniške dejavnosti
tako v državi sami kot tudi v mednarodnem okolju, pri čemer morajo biti po-
datki o publikaciji čim prej na voljo, format zapisa mora biti prilagojen praksi
za prenos v informacijski sistem in bibliografija mora biti tekoče ažurirana
(Lewis 1990). Pomembno je tudi, da je sistem bibliografskih enot pregleden
in povezljiv na mednarodni ravni. Ključno načelo tega je uvedba ISDS (In-
ternational Serials Data System oz. mednarodni podatkovni sistem). Države
članice so vzpostavile nacionalne in/ali regionalne centre za ISDS znotraj na-
cionalne bibliografske agencije.
⁵ Osebe s posebni potrebami je širši pojem od otrok/učencev/dijakov s posebnimi potrebami.
⁶ Mednarodna zveza knjižničnih združenj in institucij (International Federation of Library Asso-
ciations and Institutions – IFLA) je vodilno mednarodno telo, ki zastopa interese knjižničnih in
informacijskih storitev ter njihovih uporabnikov. To je globalni glas knjižnice in informacijskega
poklica.
213
nja pa se zdi, da je inkluzija najtesneje povezana s populacijo oseb s poseb-
nimi potrebami⁵ ter z njihovim vključevanjem v izobraževanje, čeprav ne mo-
remo izključiti njene uporabe na drugih področjih življenja, kot sta zaposlo-
vanje ter vsakdanje življenje, pa tudi drugih oseb, ki tvegajo izključenost –
Resman (2003) namreč pravi, da se inkluzija najprej obrača k tistim skupinam
otrok/učencev ali posameznikov, ki imajo zaradi svojih socialnih, intelektual-
nih ali emocionalnih posebnosti izjemen položaj, za socialni in duševni razvoj
ter šolsko učenje pa potrebujejo posebno pozornost (pomoč).
Empirični del
Problem, namen in cilj ter raziskovalno vprašanje
Digitalizacija podatkov je omogočila dobre možnosti urejanja bibliograf-
skih enot, izmenjave podatkov in zagotavljanja široke uporabe bibliografije
v mednarodnem prostoru (IFLA Working Group on Guidelines for National
Bibliographies 2009). Mednarodna zveza knjižničnih združenj in institucij⁶ si
prizadeva za oblikovanje enotnih standardov in smernic. To je podlaga za
sistematičnosti zbirk bibliografskih enot ter preglednih odprtih podatkov, ki
naj bi jih ustvarjali državni sistemi in omogočali široko javno uporabo. Naci-
onalna bibliografija je popolna zbirka bibliografskih zapisov o založniški pro-
dukciji neke države, ki redno in s čim manjšim časovnim zaostankom izhaja v
tiskani ali drugi fizični obliki (IFLA International Office 1979). Zapise v skladu z
mednarodnimi standardi pripravljajo nacionalne bibliografske agencije (Bell
1998), ki podrobno preverjajo avtorstvo in ozadje publikacije, zapisi pa vse-
bujejo vse podrobnosti, ki jih zahteva njihova široka in raznovrstna uporaba
teh zapisov (UNESCO 1977).
Nacionalna bibliografija je torej pomembno orodje založniške dejavnosti
tako v državi sami kot tudi v mednarodnem okolju, pri čemer morajo biti po-
datki o publikaciji čim prej na voljo, format zapisa mora biti prilagojen praksi
za prenos v informacijski sistem in bibliografija mora biti tekoče ažurirana
(Lewis 1990). Pomembno je tudi, da je sistem bibliografskih enot pregleden
in povezljiv na mednarodni ravni. Ključno načelo tega je uvedba ISDS (In-
ternational Serials Data System oz. mednarodni podatkovni sistem). Države
članice so vzpostavile nacionalne in/ali regionalne centre za ISDS znotraj na-
cionalne bibliografske agencije.
⁵ Osebe s posebni potrebami je širši pojem od otrok/učencev/dijakov s posebnimi potrebami.
⁶ Mednarodna zveza knjižničnih združenj in institucij (International Federation of Library Asso-
ciations and Institutions – IFLA) je vodilno mednarodno telo, ki zastopa interese knjižničnih in
informacijskih storitev ter njihovih uporabnikov. To je globalni glas knjižnice in informacijskega
poklica.
213
