Page 243 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 243
Razvoj slovenskih učbeniških besedil za biologijo

Preglednica 1 Prikazano število učbenikov za biologijo za vsak letnik in program srednje
šole leta 2021

Vrsta izobraževanja . letnik . letnik . letnik . letnik

Gimnazijsko izobraževanje    
Strokovno izobraževanje    
Srednje tehniško in strokovno izobraževanje


izobraževalno stopnjo in šolo, postopno pa so uvajali po dva ali več učbeni-
kov za vsak predmet in razred, da bi izmed predpisanih (predmetni) učitelji
lahko izbirali. Učbenike za gimnazije so pisali profesorji, za specifične pred-
mete strokovnih šol pa predmetni strokovnjaki (Cencič 2000). Nekaj učbe-
nikov je prevedenih iz učbenikov tujih držav. Za biologijo so izšli: Biologija
(Haupt 1994), Celica (Stušek in Podobnik 1995), Raznolikost živih bitij 1 (Podob-
nik 1995), Biologija. 1, Celica (Stušek, Podobnik in Gogala 1997), Biologija 2 in
3, Funkcionalna anatomija s fiziologijo (Stušek in Gogala 1997), Biologija. 4 in
5, Raznolikost živih bitij: 1 in 2 (Podobnik, Devetak in Novak 1997), Biologija. 6,
Ekologija (Tarman 1997), Biologija. 7 in 8, Genetika in evolucija (Grabnar in No-
vak 1997), Ekologija: učbenik za strokovne in tehniške gimnazije (Tarman 1999)
in Celica: učbenik za strokovne in tehniške gimnazije (Stušek 1999). Založnik na-
štetih učbenikov je bila Državna založba Slovenije v Ljubljani.

Učbeniki so se tekom desetletij pomnožili, kar je razvidno iz seznama potr-
jenih učbenikov biologije za srednješolsko izobraževanje s strani ustreznega
Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje. V preglednici 1 so
za prvi, drugi, tretji in četrti letnik nanizani učbeniki za biologijo (klasični in
e-učbeniki), ki so zasnovani po veljavnem učnem načrtu biologije.

Vsi učbeniki so napisani v slovenščini, izvirni jezik pa je lahko tudi tuji. S
pomnoženim številom učbenikov pa se je povečalo tudi število založnikov
(Državna založba Slovenije, Rokus, Rokus Klett, Mohorjeva družba in Modri-
jan).

Učbeniška besedila so večkodna

Večkodna besedila so sestavljena iz več semiotskih sistemov (Kress 2015;
Kress in Leeuwen 2006; Starc 2009b; 2011a). Kompleksnost večkodnega be-
sedila je v razbiranju informacij. Besedno oz. verbalno in slikovno (slika, grafi
idr.) se razlikujeta po »povezovalnih načelih«; besedno se uresniči po časov-
nem načelu, slikovno pa po prostorskem načelu, kompoziciji in sočasnosti
(Kress 2003). Besedno preberemo v zaporedju predstavljenih besed (od leve
proti desni), v slikovnem pa se pomen tvori iz prostorskih odnosov sestavnih
elementov kompozicije (Serafini 2011).

243
   238   239   240   241   242   243   244   245   246   247   248