Page 242 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 242
ianna Gergely
ščanske šole (Bevk 1928), Prirodopis živalstva: za višje razrede srednjih šol; 370
slik in 1 zemljevid (Poljanec 1929) (Cencič 2000), Botanika: za I. in II. razred sre-
dnjih in njim sorodnih šol s 303 slikami (Kozina 1934) ter Prirodopis živalstva in
rastlinstva za prvi razred meščanskih šol (Fakin 1940). Učbenike sta založila Slo-
venska šolska matica ter Oblastna zaloga šolskih knjig in učil (Cencič 2000).
Med drugo svetovno vojno so nemški in madžarski okupatorji takoj ukinili
slovenski jezik kot učni jezik, italijanska oblast pa je Ljubljanski pokrajini pri-
znala kulturno avtonomijo, kjer je ostal nespremenjen šolski sistem s sloven-
skim učnim jezikom na vseh stopnjah šolanja. Slovenski učbeniki so bili prila-
gojeni novim razmeram in predpisom novih učnih vsebin. V tem obdobju je
učbenik Prirodopis živalstva in rastlinstva za prvi razred meščanskih šol (Fakin
1940) založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Po zmagi partizanske vojske so bile ustanovljene partizanske šole. Spre-
membe v reorganizaciji šolstva pa so se začele po ustanovitvi ministrstva
za prosveto, ki je leta 1945 odobrilo odlok o organizaciji šolskega sistema
za osnovne in srednje šole (Ostanek, Pavlič in Stanič 1964). Šolski sistem je
bil tesno povezan z družbenimi razmerami in s sovjetsko pedagogiko. »Ljud-
ska« oblast je pod vplivom partije izdala nove učne načrte in učbenike (Oko-
liš 2009, 107). Naravoslovni učbeniki so se osredotočili na človeka in njegovo
nego. Med učbeniki omenimo Nauk o človeku za nižje razrede gimnazij (Hu-
dales 1945) in Nauk o človeku za višje razrede gimnazij (Pirc in Bonač 1953). Uč-
benika v drugem delu vsebujeta poglavje o higieni in nalezljivih boleznih.
Splošni zakon o šolstvu iz leta 1958 je reorganiziral vse stopnje izobraževa-
nja. Po splošnem zakonu o šolski reformi so izšli tudi nekateri novi obvezni
učbeniki, ki so bili v rabi tudi nekaj desetletij. Pisali so jih univerzitetni profe-
sorji in strokovnjaki. Vsi učbeniki so bili recenzirani in potrjeni samo, če so bili
v skladu z ideologijo (Cencič 2000). Slovenski dijaki so v tem obdobju med
učnimi urami za prirodoslovne predmete uporabljali učbenike, izdane pred-
vsem pred letom 1958. Učbeniki za poučevanje biologije so: Biologija za tretji
razred gimnazije (Polenec in Detela 1965), Biologija I: učbenik za srednje šole
(Golčer, Sušnik in Vesel 1975), Biologija II: učbenik za srednje šole (Golčer, Stu-
šek in Sušnik 1979) idr. Večino učbenikov biologije je v tem obdobju izdala
Državna založba Slovenije.
Reforma slovenske šolske zakonodaje po osamosvojitvi Slovenije je zaradi
metodične in postopne priprave šolskega sistema trajala več let. Dandanes
se srednješolsko izobraževanje deli na srednje splošno izobraževanje z gim-
nazijami ter na tehniško, poklicno in srednje strokovno izobraževanje (Mini-
strstvo za šolstvo in šport 2011).
Srednje šole so imele na razpolago najprej en učbenik za vsak predmet,
242
ščanske šole (Bevk 1928), Prirodopis živalstva: za višje razrede srednjih šol; 370
slik in 1 zemljevid (Poljanec 1929) (Cencič 2000), Botanika: za I. in II. razred sre-
dnjih in njim sorodnih šol s 303 slikami (Kozina 1934) ter Prirodopis živalstva in
rastlinstva za prvi razred meščanskih šol (Fakin 1940). Učbenike sta založila Slo-
venska šolska matica ter Oblastna zaloga šolskih knjig in učil (Cencič 2000).
Med drugo svetovno vojno so nemški in madžarski okupatorji takoj ukinili
slovenski jezik kot učni jezik, italijanska oblast pa je Ljubljanski pokrajini pri-
znala kulturno avtonomijo, kjer je ostal nespremenjen šolski sistem s sloven-
skim učnim jezikom na vseh stopnjah šolanja. Slovenski učbeniki so bili prila-
gojeni novim razmeram in predpisom novih učnih vsebin. V tem obdobju je
učbenik Prirodopis živalstva in rastlinstva za prvi razred meščanskih šol (Fakin
1940) založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Po zmagi partizanske vojske so bile ustanovljene partizanske šole. Spre-
membe v reorganizaciji šolstva pa so se začele po ustanovitvi ministrstva
za prosveto, ki je leta 1945 odobrilo odlok o organizaciji šolskega sistema
za osnovne in srednje šole (Ostanek, Pavlič in Stanič 1964). Šolski sistem je
bil tesno povezan z družbenimi razmerami in s sovjetsko pedagogiko. »Ljud-
ska« oblast je pod vplivom partije izdala nove učne načrte in učbenike (Oko-
liš 2009, 107). Naravoslovni učbeniki so se osredotočili na človeka in njegovo
nego. Med učbeniki omenimo Nauk o človeku za nižje razrede gimnazij (Hu-
dales 1945) in Nauk o človeku za višje razrede gimnazij (Pirc in Bonač 1953). Uč-
benika v drugem delu vsebujeta poglavje o higieni in nalezljivih boleznih.
Splošni zakon o šolstvu iz leta 1958 je reorganiziral vse stopnje izobraževa-
nja. Po splošnem zakonu o šolski reformi so izšli tudi nekateri novi obvezni
učbeniki, ki so bili v rabi tudi nekaj desetletij. Pisali so jih univerzitetni profe-
sorji in strokovnjaki. Vsi učbeniki so bili recenzirani in potrjeni samo, če so bili
v skladu z ideologijo (Cencič 2000). Slovenski dijaki so v tem obdobju med
učnimi urami za prirodoslovne predmete uporabljali učbenike, izdane pred-
vsem pred letom 1958. Učbeniki za poučevanje biologije so: Biologija za tretji
razred gimnazije (Polenec in Detela 1965), Biologija I: učbenik za srednje šole
(Golčer, Sušnik in Vesel 1975), Biologija II: učbenik za srednje šole (Golčer, Stu-
šek in Sušnik 1979) idr. Večino učbenikov biologije je v tem obdobju izdala
Državna založba Slovenije.
Reforma slovenske šolske zakonodaje po osamosvojitvi Slovenije je zaradi
metodične in postopne priprave šolskega sistema trajala več let. Dandanes
se srednješolsko izobraževanje deli na srednje splošno izobraževanje z gim-
nazijami ter na tehniško, poklicno in srednje strokovno izobraževanje (Mini-
strstvo za šolstvo in šport 2011).
Srednje šole so imele na razpolago najprej en učbenik za vsak predmet,
242
