Page 245 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 245
Razvoj slovenskih učbeniških besedil za biologijo
usmerjajo v ključne besede, glavne strukture/predmete/pojave, in/ali ko pri-
kazuje abstraktne pojme ali za čutila nevidne predmete s simbolnimi znaki
(npr. celice pod mikroskopom) (Calvani 2011).
Kress (2015) ugotavlja, da obstajajo razlike v številu ilustracij v učbenikih
naravoslovnih ved iz tridesetih let 20. stoletja in v tistih iz leta 2005, ko je šte-
vilo ilustracij prešlo z 0,64 na 3,37 na stran. Razlike v številu ilustracij v svoji
raziskavi ugotavlja tudi Maila Pentucci (2020). Med dvema kodoma pa je raz-
viden tudi razvoj funkcije; verbalno je imelo leta 1935 vodilno vlogo, slika pa
ilustrativno, leta 2002 Kress (2015) ugotavlja izenačenost kodov. V »Normati-
vih in merilih za znižanje teže šolskih torbic« razmerje med slikovnim in be-
sednim ni pojasnjeno, mora pa biti »skladno z zahtevami in s posebnostmi
predmeta ter učnim načrtom« (Filipčič 2015, 1).
Slikovno in besedno sta v posebnem odnosu, ko hkrati součinkujeta pri
opomenjenju besedil, kar pomeni, da se izrazni sredstvi integrirata v zao-
kroženo – koherentno celoto (Starc 2011b). Mayerjeva raziskava (2008 v Un-
sworth in Cleirigh 2009) je pokazala, katera razmerja med slikovnim ter be-
sednim so najučinkovitejša, in na podlagi raziskave izoblikovala tri načela:
načelo koherence (med besednim in slikovnim), načelo sporočilnosti (le bi-
stvene informacije) in načelo prostorske bližine (slikovno in besedno sta pro-
storsko blizu). Ta načela naj bi upoštevali pri realizaciji novih učbenikov, da bi
zagotovili učinkovitejšo uporabo izraznih sredstev in posledično tvorjenje/-a
pomena/-ov.
Raziskave nekaterih avtorjev so preučile razmerja med slikovnim in bese-
dnim ter njihovo vlogo pri tvorjenju pomena (Halliday in Matthiessen 2004;
Kress in Leeuwen 2006), druge, med katere uvrščamo raziskave Bezemerja in
Kressa (2010), Sonje Starc (2009b), Maile Pentucci (2020), pa so preučile razvoj
semiotskih virov.
V našem prispevku ugotavljamo spremembe slovenskih srednješolskih uč-
beniških besedil za biologijo, izdanih v slovenščini, od leta 1881 do danes. Za-
nimalo nas je, v kolikšni meri in na kateri način so se spremenila učbeniška
besedila. V raziskavi bomo preučevali:
1. razlike v komunikacijskem načinu, z analizo naslovne strani;
2. razlike v koherenci, sporočilnosti ter kompoziciji (prostorski bližini) be-
sedila (besednega in slikovnega).
Metodologija
Raziskovalna metoda
Raziskovalno delo bo temeljilo na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Upo-
rabili bomo deskriptivno in komparativno metodo, s katerima bomo opisali
245
usmerjajo v ključne besede, glavne strukture/predmete/pojave, in/ali ko pri-
kazuje abstraktne pojme ali za čutila nevidne predmete s simbolnimi znaki
(npr. celice pod mikroskopom) (Calvani 2011).
Kress (2015) ugotavlja, da obstajajo razlike v številu ilustracij v učbenikih
naravoslovnih ved iz tridesetih let 20. stoletja in v tistih iz leta 2005, ko je šte-
vilo ilustracij prešlo z 0,64 na 3,37 na stran. Razlike v številu ilustracij v svoji
raziskavi ugotavlja tudi Maila Pentucci (2020). Med dvema kodoma pa je raz-
viden tudi razvoj funkcije; verbalno je imelo leta 1935 vodilno vlogo, slika pa
ilustrativno, leta 2002 Kress (2015) ugotavlja izenačenost kodov. V »Normati-
vih in merilih za znižanje teže šolskih torbic« razmerje med slikovnim in be-
sednim ni pojasnjeno, mora pa biti »skladno z zahtevami in s posebnostmi
predmeta ter učnim načrtom« (Filipčič 2015, 1).
Slikovno in besedno sta v posebnem odnosu, ko hkrati součinkujeta pri
opomenjenju besedil, kar pomeni, da se izrazni sredstvi integrirata v zao-
kroženo – koherentno celoto (Starc 2011b). Mayerjeva raziskava (2008 v Un-
sworth in Cleirigh 2009) je pokazala, katera razmerja med slikovnim ter be-
sednim so najučinkovitejša, in na podlagi raziskave izoblikovala tri načela:
načelo koherence (med besednim in slikovnim), načelo sporočilnosti (le bi-
stvene informacije) in načelo prostorske bližine (slikovno in besedno sta pro-
storsko blizu). Ta načela naj bi upoštevali pri realizaciji novih učbenikov, da bi
zagotovili učinkovitejšo uporabo izraznih sredstev in posledično tvorjenje/-a
pomena/-ov.
Raziskave nekaterih avtorjev so preučile razmerja med slikovnim in bese-
dnim ter njihovo vlogo pri tvorjenju pomena (Halliday in Matthiessen 2004;
Kress in Leeuwen 2006), druge, med katere uvrščamo raziskave Bezemerja in
Kressa (2010), Sonje Starc (2009b), Maile Pentucci (2020), pa so preučile razvoj
semiotskih virov.
V našem prispevku ugotavljamo spremembe slovenskih srednješolskih uč-
beniških besedil za biologijo, izdanih v slovenščini, od leta 1881 do danes. Za-
nimalo nas je, v kolikšni meri in na kateri način so se spremenila učbeniška
besedila. V raziskavi bomo preučevali:
1. razlike v komunikacijskem načinu, z analizo naslovne strani;
2. razlike v koherenci, sporočilnosti ter kompoziciji (prostorski bližini) be-
sedila (besednega in slikovnega).
Metodologija
Raziskovalna metoda
Raziskovalno delo bo temeljilo na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Upo-
rabili bomo deskriptivno in komparativno metodo, s katerima bomo opisali
245
