Page 244 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 244
ianna Gergely
Sistema se opirata na različna »slovnična pravila«: besedno na poznana (v
šoli naučena) slovnična pravila in besedni zaklad, slikovno pa se največkrat
naslanja na podzavestno razbiranje kot na »besedila okolja oz. splošno kul-
turna besedila« (Starc 2011b, 33). Pomembnost razbiranja obeh sistemov je
v tvorjenju koherentne pomenske celote, ki omogoča zavestno tolmačenje
(Starc 2011b).
Slikovno delo sta preučila Kress in Leeuwen (2006), ki sta slikovno razčle-
nila s pomočjo Hallidayevih metafunkcij oz. pomenskih ravnin. Hallidayeva
sistemsko-funkcijska slovnica metafunkcije deli na ideacijsko, medosebno in
besedilno (Starc 2010; 2017). Ideacijska metafunkcija izraža izkustveni svet s
procesnimi stavki, ki opišejo dogajanje (npr. snovni stavki) ali predstavljajo
stanje (npr. relacijski stavki). Enako kot besedno tudi slikovno izraža dinamič-
nost ali statičnost z narativno strukturo (ciljno usmerjeni procesi) ali s kon-
ceptualno (klasifikacijski in analitični procesi) (Kress in Leeuwen 2006; Starc
2011a). V besednem je medosebna metafunkcija izražena z glagolskim naklo-
nom (Kunst Gnamuš 1995; Starc 2011a; 2017), v slikovnem pa avtor predstavlje-
nega udeleženca¹ naslovniku predstavi tako, da ta z njim vzpostavi – ali pa ne
– socialno razmerje (Kress in Leeuwen 2006; Starc 2009a; 2009b; 2017). V be-
sednem tematsko-rematska struktura (členitev po aktualnosti) omogoča ra-
zbiranje nove/pomembne informacije (rema) iz že znane/manj pomembne
(tema) (Halliday 2004). V slikovnem pomembno/manj pomembno informa-
cijo razberemo iz kompozicije (mesto predstavljenih udeležencev, uokvirje-
nost, poudarek) (Kress in Leeuwen 2006; Starc 2009a; 2009b). Slikovno in be-
sedno sta lahko v različnih razmerjih,² in sicer ilustrativnem, dopolnjevalnem
in nadgrajevalnem (Starc 2009b; 2017).
Součinkovanje slikovnega in besednega v učbenikih
Poljak (1983, 61–62) informativno vlogo ilustracij istoveti s tekstom, ko jim
pripiše dopolnjevalno vlogo; ilustracije »konkretizirajo« in »sintetizirajo« ab-
straktne verbalne informacije. Za Jurmana (1999) imajo ilustracije dopolnje-
valno, »dokazno« ter pojasnjevalno vlogo in s tem povečujejo sporočilnost,
čeprav je po njegovem mnenju informativna vrednost besednega »daleč
največja« (str. 64). Predvsem pa je jasna funkcija slikovnega besedila v pro-
cesu učenja (Pentucci, 2020), ko podpira učne procese, ki dijakovo pozornost
¹ Predstavljeni ali zastopani udeleženci so vsi elementi slikovne kompozicije.
² Slikovno in besedno tvorita pomen s součinkovanjem na vseh treh pomenskih ravninah (me-
tafunkcijah). Ko na vseh pomenskih ravninah slikovno in besedno posredujeta enake informa-
cije, se ustvari ilustrativno razmerje; dopolnjevalno je, ko slikovno ponudi več informacij od
besednega ali obratno; nadgrajevalno pa je, ko slikovno preobrazi informacije besednega ali
obratno.
244
Sistema se opirata na različna »slovnična pravila«: besedno na poznana (v
šoli naučena) slovnična pravila in besedni zaklad, slikovno pa se največkrat
naslanja na podzavestno razbiranje kot na »besedila okolja oz. splošno kul-
turna besedila« (Starc 2011b, 33). Pomembnost razbiranja obeh sistemov je
v tvorjenju koherentne pomenske celote, ki omogoča zavestno tolmačenje
(Starc 2011b).
Slikovno delo sta preučila Kress in Leeuwen (2006), ki sta slikovno razčle-
nila s pomočjo Hallidayevih metafunkcij oz. pomenskih ravnin. Hallidayeva
sistemsko-funkcijska slovnica metafunkcije deli na ideacijsko, medosebno in
besedilno (Starc 2010; 2017). Ideacijska metafunkcija izraža izkustveni svet s
procesnimi stavki, ki opišejo dogajanje (npr. snovni stavki) ali predstavljajo
stanje (npr. relacijski stavki). Enako kot besedno tudi slikovno izraža dinamič-
nost ali statičnost z narativno strukturo (ciljno usmerjeni procesi) ali s kon-
ceptualno (klasifikacijski in analitični procesi) (Kress in Leeuwen 2006; Starc
2011a). V besednem je medosebna metafunkcija izražena z glagolskim naklo-
nom (Kunst Gnamuš 1995; Starc 2011a; 2017), v slikovnem pa avtor predstavlje-
nega udeleženca¹ naslovniku predstavi tako, da ta z njim vzpostavi – ali pa ne
– socialno razmerje (Kress in Leeuwen 2006; Starc 2009a; 2009b; 2017). V be-
sednem tematsko-rematska struktura (členitev po aktualnosti) omogoča ra-
zbiranje nove/pomembne informacije (rema) iz že znane/manj pomembne
(tema) (Halliday 2004). V slikovnem pomembno/manj pomembno informa-
cijo razberemo iz kompozicije (mesto predstavljenih udeležencev, uokvirje-
nost, poudarek) (Kress in Leeuwen 2006; Starc 2009a; 2009b). Slikovno in be-
sedno sta lahko v različnih razmerjih,² in sicer ilustrativnem, dopolnjevalnem
in nadgrajevalnem (Starc 2009b; 2017).
Součinkovanje slikovnega in besednega v učbenikih
Poljak (1983, 61–62) informativno vlogo ilustracij istoveti s tekstom, ko jim
pripiše dopolnjevalno vlogo; ilustracije »konkretizirajo« in »sintetizirajo« ab-
straktne verbalne informacije. Za Jurmana (1999) imajo ilustracije dopolnje-
valno, »dokazno« ter pojasnjevalno vlogo in s tem povečujejo sporočilnost,
čeprav je po njegovem mnenju informativna vrednost besednega »daleč
največja« (str. 64). Predvsem pa je jasna funkcija slikovnega besedila v pro-
cesu učenja (Pentucci, 2020), ko podpira učne procese, ki dijakovo pozornost
¹ Predstavljeni ali zastopani udeleženci so vsi elementi slikovne kompozicije.
² Slikovno in besedno tvorita pomen s součinkovanjem na vseh treh pomenskih ravninah (me-
tafunkcijah). Ko na vseh pomenskih ravninah slikovno in besedno posredujeta enake informa-
cije, se ustvari ilustrativno razmerje; dopolnjevalno je, ko slikovno ponudi več informacij od
besednega ali obratno; nadgrajevalno pa je, ko slikovno preobrazi informacije besednega ali
obratno.
244
