Page 271 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 271
Stališča likovnih pedagogov do izbranega poklica
Preglednica 7 Nadaljevanje s prejšnje strani
Tema Reprezentativne izjave udeležencev
Izzivi »Časovna stiska! Predvsem v razredih, kjer je v urniku določena samo ena ura na te-
poučevanja den in ne blok ura na štirinajst dni, je skoraj nemogoče izvajati naloge kiparstva, pro-
likovne storskega oblikovanja, grafike. Ja, pri pouku LUM potrebujemo BLOK URE. V eni uri
umetnosti učenci izgubijo veliko časa s pripravljanjem in pospravljanjem. Če pa že kar naslednjo
uro pride v razred drug razred, je pa skoraj nemogoče pripraviti material za nasled-
nje učence ali vse pospraviti, ker je nato pouk tehnike. Vse to je zelo stresno tudi za
učence. Komaj začnejo ustvarjati, se malo sprostijo, pa že pospravljajo. Kje je tu smi-
sel?! Pritožujejo se učenci in likovni učitelji. Učitelji, ki poučujejo praktične predmete
TIT in GOS, imajo učence deljene v skupine in BLOK URE.«
»Želela bi izpostaviti prevelike skupine učencev za kvalitetnejše delo pri pouku.
Učenci so vedno težavnejši, njihova učna kondicija, koncentracija, nesamostojnost
in hitrost likovnega ustvarjanja so po koronakrizi katastrofalni. Kar so učenci včasih
uspeli narediti v štirih učnih urah, zdaj potrebujejo v povprečju dvakrat toliko, kdaj
tudi več, kar se pozna pri realizaciji učnega načrta. Deljenje učencev v skupine v
ur za zahtevnejše likovne naloge pa so z urnikom praktično neizvedljive.«
Predlogi »LUM bi moral biti varen prostor ustvarjalnosti in izražanja, pri katerem je zaželeno z
učiteljev likovnimi sredstvi izraziti (tudi) svoja čustva in težave in se učiti iz izkušenj. Ocene so
po mojem mnenju samo ovira, še posebej za učence, ki nabirajo točke za srednjo šolo
in ne upajo razmišljati po svoje, da ne bi dobili slabe ocene.«
»Delo bi bilo uspešnejše, če bi bil razred razdeljen na skupine, podobno kot pri pouku
TIT. Tudi za učitelja bi bilo dobrodošlo, da bi prilagodili in sistematizirali delo učitelja
likovnega pouka, ne le glede na število pedagoških ur, temveč tudi glede na: čas, ki je
namenjen urejanju učilnice in materialov, čas, namenjen scenam, razstavam, nateča-
jem in drugim sodelovanjem, pripravam na šolske projekte . . . Likovni pedagog je po-
gosto aktivno vključen v številne obšolske dejavnosti znotraj šole in v okvirju občin-
ske skupnosti, vendar gre to večkrat na račun osebnega časa. Se pa pojavljajo težave
z zaposlitvijo, s številom ur LUM in sočasnim pokrivanjem OPB, jutranjih varstev, šte-
vilnih nadomeščanj.«
mlajšimi, iščemo v številnih spremenjenih okoliščinah, povezanih s predme-
tom. Leta 1975 se je pri likovni vzgoji (predmet se je v šolskem letu 2012/2013
brez konsenza stroke preimenoval v likovno umetnost) številčno ocenjeva-
nje spremenilo v tristopenjsko oceno (zelo uspešno, uspešno in manj uspe-
šno), kar je bilo potem v veljavi do leta 1999. Po 24 letih so tristopenjsko be-
sedno oceno zamenjale številčne ocene, hkrati pa se je spremenilo število ur
predmeta. Pred uvedbo devetletne osnovne šole so imeli učenci po dve uri
likovne umetnosti od 1. do 6. razreda, v 7. in 8. razredu pa po eno uro na te-
den. Devetletka je število ur obveznega predmeta drastično zreducirala, in
sicer od 1. do 5. razreda po dve uri na teden, od 6. do 9. razreda po ena ura na
teden. To pomeni, da so učitelji z daljšo delovno dobo v začetku kariere v šol-
ski prostor vstopali povsem drugače kot njihovi mlajši kolegi (likovna vzgoja
271
Preglednica 7 Nadaljevanje s prejšnje strani
Tema Reprezentativne izjave udeležencev
Izzivi »Časovna stiska! Predvsem v razredih, kjer je v urniku določena samo ena ura na te-
poučevanja den in ne blok ura na štirinajst dni, je skoraj nemogoče izvajati naloge kiparstva, pro-
likovne storskega oblikovanja, grafike. Ja, pri pouku LUM potrebujemo BLOK URE. V eni uri
umetnosti učenci izgubijo veliko časa s pripravljanjem in pospravljanjem. Če pa že kar naslednjo
uro pride v razred drug razred, je pa skoraj nemogoče pripraviti material za nasled-
nje učence ali vse pospraviti, ker je nato pouk tehnike. Vse to je zelo stresno tudi za
učence. Komaj začnejo ustvarjati, se malo sprostijo, pa že pospravljajo. Kje je tu smi-
sel?! Pritožujejo se učenci in likovni učitelji. Učitelji, ki poučujejo praktične predmete
TIT in GOS, imajo učence deljene v skupine in BLOK URE.«
»Želela bi izpostaviti prevelike skupine učencev za kvalitetnejše delo pri pouku.
Učenci so vedno težavnejši, njihova učna kondicija, koncentracija, nesamostojnost
in hitrost likovnega ustvarjanja so po koronakrizi katastrofalni. Kar so učenci včasih
uspeli narediti v štirih učnih urah, zdaj potrebujejo v povprečju dvakrat toliko, kdaj
tudi več, kar se pozna pri realizaciji učnega načrta. Deljenje učencev v skupine v
ur za zahtevnejše likovne naloge pa so z urnikom praktično neizvedljive.«
Predlogi »LUM bi moral biti varen prostor ustvarjalnosti in izražanja, pri katerem je zaželeno z
učiteljev likovnimi sredstvi izraziti (tudi) svoja čustva in težave in se učiti iz izkušenj. Ocene so
po mojem mnenju samo ovira, še posebej za učence, ki nabirajo točke za srednjo šolo
in ne upajo razmišljati po svoje, da ne bi dobili slabe ocene.«
»Delo bi bilo uspešnejše, če bi bil razred razdeljen na skupine, podobno kot pri pouku
TIT. Tudi za učitelja bi bilo dobrodošlo, da bi prilagodili in sistematizirali delo učitelja
likovnega pouka, ne le glede na število pedagoških ur, temveč tudi glede na: čas, ki je
namenjen urejanju učilnice in materialov, čas, namenjen scenam, razstavam, nateča-
jem in drugim sodelovanjem, pripravam na šolske projekte . . . Likovni pedagog je po-
gosto aktivno vključen v številne obšolske dejavnosti znotraj šole in v okvirju občin-
ske skupnosti, vendar gre to večkrat na račun osebnega časa. Se pa pojavljajo težave
z zaposlitvijo, s številom ur LUM in sočasnim pokrivanjem OPB, jutranjih varstev, šte-
vilnih nadomeščanj.«
mlajšimi, iščemo v številnih spremenjenih okoliščinah, povezanih s predme-
tom. Leta 1975 se je pri likovni vzgoji (predmet se je v šolskem letu 2012/2013
brez konsenza stroke preimenoval v likovno umetnost) številčno ocenjeva-
nje spremenilo v tristopenjsko oceno (zelo uspešno, uspešno in manj uspe-
šno), kar je bilo potem v veljavi do leta 1999. Po 24 letih so tristopenjsko be-
sedno oceno zamenjale številčne ocene, hkrati pa se je spremenilo število ur
predmeta. Pred uvedbo devetletne osnovne šole so imeli učenci po dve uri
likovne umetnosti od 1. do 6. razreda, v 7. in 8. razredu pa po eno uro na te-
den. Devetletka je število ur obveznega predmeta drastično zreducirala, in
sicer od 1. do 5. razreda po dve uri na teden, od 6. do 9. razreda po ena ura na
teden. To pomeni, da so učitelji z daljšo delovno dobo v začetku kariere v šol-
ski prostor vstopali povsem drugače kot njihovi mlajši kolegi (likovna vzgoja
271
