Page 272 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 272
ja Batič in Primož Krašna
se je izvajala v blok urah, v sedmem in osmem razredu na štirinajst dni, ni
bilo fleksibilnega urnika, ki omogoča izvajanje predmeta samo pol leta in ne
zagotavlja kontinuitete, ni bilo bremena in pritiskov, povezanih s številčnim
ocenjevanjem in z nacionalnim preverjanjem znanja).
Večino učiteljev pri delu najbolj obremenjujejo naloge, ki niso neposre-
dno povezane s poučevanjem likovne umetnosti. Kaže pa, da skoraj polo-
vica učiteljev med te obremenjujoče naloge ne šteje dodatnih del, poveza-
nih z likovni področjem, kot je npr. oblikovanje šolskega glasila ali postavlja-
nje scene. Dobra polovica učiteljev kot obremenitev zaznava delo z učenci
z učnimi ali vedenjskimi težavami. Več kot tretjino učiteljev obremenjujejo
neustrezni materialni in prostorski pogoji za delo (npr. prostorske težave pri
hranjenju likovnih izdelkov, pomanjkanje pripomočkov).
Skoraj tretjina učiteljev nima občutka, da vodstvo šole razume specifične
potrebe področja in te posebnosti upošteva pri organizaciji dela. Med učitelji,
ki menijo, da vodstvo šole razume specifične potrebe področja, je več starej-
ših učiteljev (več kot 20 let delovne dobe) kot mlajših, razlika pa je statistično
pomembna. Specifični izzivi, ki so jih navajali učitelji, so: število učencev v ra-
zredu, (ne)delitev učencev v skupine, dopolnjevanje obveze z jutranjim var-
stvom in v oddelkih podaljšanega bivanja, poučevanje na več šolah hkrati itd.
Slaba polovica učiteljev ima občutek, da ostali učitelji podpirajo njihovo delo
in prizadevanja za dvig likovne kulture, več kot tretjina pa se ne more odlo-
čiti. Učitelji navajajo, da je njihovo delo slabo cenjeno, zaznavajo negativen
odnos kolegov do področja, neenakovreden položaj glede na druge učitelje
(drugi učitelji naj bi imeli enovitejše zadolžitve).
Rezultati raziskave so pokazali, da delovne naloge likovnih pedagogov po-
segajo na različna strokovna področja. Obstaja velik razkorak med ustvarjal-
nim vidikom poklica, ki je pomembno vplival na odločitev za študij, in obre-
menitvami, ki izhajajo iz pedagoškega in ostalega dela v šoli. Za likovnega
pedagoga je pomembno, da konsistentno razvija svojo likovno občutljivost.
Ukvarjanje z likovnimi materiali in tehnikami, razvijanje lastnih oblikovalskih
postopkov ter likovne govorice ipd. sta pomemben del profesionalnega ra-
zvoja likovnega pedagoga, ki se dopolnjuje z razvojem pedagoških kompe-
tenc. Eno od možnosti, ki lahko zmanjša razkorak med strokovnim in pedago-
škim vidikom poklica likovnega pedagoga, raziskovalci vidijo v vlogi učitelja
kot konceptualnega umetnika, ki skozi različne načine poučevanje povezuje
s konceptualno umetnostjo (Bremmer, Heijnen in Kersten 2021). Predstavljeni
načini temeljijo na delu mehiško-ameriškega umetnika in učitelja Jorga Lu-
cera, ki je raziskoval, ali poučevanje ovira ustvarjalno prakso učitelja. Lucero
(2018 v Bremmer, Heijnen in Kersten 2021) je identificiral naslednje načine, ki
272
se je izvajala v blok urah, v sedmem in osmem razredu na štirinajst dni, ni
bilo fleksibilnega urnika, ki omogoča izvajanje predmeta samo pol leta in ne
zagotavlja kontinuitete, ni bilo bremena in pritiskov, povezanih s številčnim
ocenjevanjem in z nacionalnim preverjanjem znanja).
Večino učiteljev pri delu najbolj obremenjujejo naloge, ki niso neposre-
dno povezane s poučevanjem likovne umetnosti. Kaže pa, da skoraj polo-
vica učiteljev med te obremenjujoče naloge ne šteje dodatnih del, poveza-
nih z likovni področjem, kot je npr. oblikovanje šolskega glasila ali postavlja-
nje scene. Dobra polovica učiteljev kot obremenitev zaznava delo z učenci
z učnimi ali vedenjskimi težavami. Več kot tretjino učiteljev obremenjujejo
neustrezni materialni in prostorski pogoji za delo (npr. prostorske težave pri
hranjenju likovnih izdelkov, pomanjkanje pripomočkov).
Skoraj tretjina učiteljev nima občutka, da vodstvo šole razume specifične
potrebe področja in te posebnosti upošteva pri organizaciji dela. Med učitelji,
ki menijo, da vodstvo šole razume specifične potrebe področja, je več starej-
ših učiteljev (več kot 20 let delovne dobe) kot mlajših, razlika pa je statistično
pomembna. Specifični izzivi, ki so jih navajali učitelji, so: število učencev v ra-
zredu, (ne)delitev učencev v skupine, dopolnjevanje obveze z jutranjim var-
stvom in v oddelkih podaljšanega bivanja, poučevanje na več šolah hkrati itd.
Slaba polovica učiteljev ima občutek, da ostali učitelji podpirajo njihovo delo
in prizadevanja za dvig likovne kulture, več kot tretjina pa se ne more odlo-
čiti. Učitelji navajajo, da je njihovo delo slabo cenjeno, zaznavajo negativen
odnos kolegov do področja, neenakovreden položaj glede na druge učitelje
(drugi učitelji naj bi imeli enovitejše zadolžitve).
Rezultati raziskave so pokazali, da delovne naloge likovnih pedagogov po-
segajo na različna strokovna področja. Obstaja velik razkorak med ustvarjal-
nim vidikom poklica, ki je pomembno vplival na odločitev za študij, in obre-
menitvami, ki izhajajo iz pedagoškega in ostalega dela v šoli. Za likovnega
pedagoga je pomembno, da konsistentno razvija svojo likovno občutljivost.
Ukvarjanje z likovnimi materiali in tehnikami, razvijanje lastnih oblikovalskih
postopkov ter likovne govorice ipd. sta pomemben del profesionalnega ra-
zvoja likovnega pedagoga, ki se dopolnjuje z razvojem pedagoških kompe-
tenc. Eno od možnosti, ki lahko zmanjša razkorak med strokovnim in pedago-
škim vidikom poklica likovnega pedagoga, raziskovalci vidijo v vlogi učitelja
kot konceptualnega umetnika, ki skozi različne načine poučevanje povezuje
s konceptualno umetnostjo (Bremmer, Heijnen in Kersten 2021). Predstavljeni
načini temeljijo na delu mehiško-ameriškega umetnika in učitelja Jorga Lu-
cera, ki je raziskoval, ali poučevanje ovira ustvarjalno prakso učitelja. Lucero
(2018 v Bremmer, Heijnen in Kersten 2021) je identificiral naslednje načine, ki
272
