Page 269 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 269
Stališča likovnih pedagogov do izbranega poklica
Preglednica 5 Izzivi poučevanja likovne umetnosti
Kategorija Kodi
Število ur, namenje- Premalo ur LUM v OŠ, ni dovolj časa za poglobljeno delo, žalost učencev za-
nih predmetu radi zmanjšanega števila ur v . razredu, velik obseg ur v SŠ na posameznega
učitelja, veliko nad obvezo – tudi do ur
Organizacija pouka Preveliki normativi učencev v razredih, ni delitve učencev v skupine, proble-
matično dopolnjevanje obveze z JV, OPB, problematika ureditve blok ur, pro-
blematično kombiniranje več šol, vrednotenje dodatnega dela likovnega pe-
dagoga, poučevanje učiteljev razrednega pouka (RP) v . razredu, problema-
tika fleksibilnega predmetnika in kontinuiranega razvoja učencev, delo izven
pouka presega obvezo učitelja, izbirni predmet likovno snovanje je na majhni
šoli težko uresničljiv
Didaktični vidiki Razdvojenost med sprostitvenim in strokovnim vidikom ure, izkustveno delo
z vzgojno in učno problematičnimi otroci, negativen vpliv digitalizacije na
kvaliteto likovnih del, premalo prostora za socialno in čustveno učenje, učbe-
niki podobni starejšim izvedbam in za pouk nepotrebni, preobsežen in zasta-
rel učni načrt (UN), neustrezni UN za LS, razvrednotenje predmeta zaradi viso-
kih ocen, problematika ocenjevanja in z njim povezanega stresa, stiske zaradi
ocenjevanja izdelkov, LUM ne bi smela biti preverjana na NPZ
Učenci in dijaki Problematika permisivne vzgoje, prevelik poudarek na koristih učenca, zah-
tevno delo z današnjimi mladimi; socialne razlike med učenci pri nakupu ma-
terialov, pomanjkanje avtoritete učitelja, k izbirnim predmetom se poleg za-
interesiranih učencev prijavijo tudi učenci, ki »nekaj« morajo izbrati, negativni
vpliv koronavirusa na spretnosti in sposobnosti otrok, problem inkluzije, indi-
vidualna obravnava učencev, slabo razvito psihomotorično področje učencev,
slaba opremljenost z veščinami in znanji učencev ob vstopu v srednješolsko
izobraževanje
Obremenitve po- Nezaposljivost likovnega pedagoga, težava z zaposlitvijo za polni delovni čas,
klica mladi likovniki obupajo zaradi slabih materialnih pogojev, pomanjkanje časa
za lastno ustvarjanje, nizko plačilo, slabše možnosti napredovanja, preobre-
menitev učitelja zaradi sestankov in birokracije, obremenjujoči e-maili, izgo-
relost učiteljev
Prednosti poklica Poklic kot poslanstvo, pozitiven odnos do svojega poklica, uživanje v delu, po-
men senzibilnosti in rasti učitelja, osebne vrednote in stališča učitelja
Materialni in Problematika materialnih pogojev za delo in nakupa osnovnih likovnih orodij,
kadrovski pogoji za prostorske težave pri rokovanju in skladiščenju likovnih del, problematična
delo delitev učilnice z drugim področjem, pogoji za delo se za učitelje, ki pouču-
jejo na več šolah, zelo razlikujejo od šole do šole, potreba po laborantu oz. po-
močniku
pri tem za večino ni bil nujno prva izbira. Vidimo lahko, da se je le polovica
vprašanih odločila za študij likovne pedagogike, ker so si vedno želeli po-
stati učitelji likovne umetnosti. Slaba tretjina vprašanih pa se za ta študij ne
bi ponovno odločila. Starejša raziskava o razlogih za odločitev za študij na Pe-
269
Preglednica 5 Izzivi poučevanja likovne umetnosti
Kategorija Kodi
Število ur, namenje- Premalo ur LUM v OŠ, ni dovolj časa za poglobljeno delo, žalost učencev za-
nih predmetu radi zmanjšanega števila ur v . razredu, velik obseg ur v SŠ na posameznega
učitelja, veliko nad obvezo – tudi do ur
Organizacija pouka Preveliki normativi učencev v razredih, ni delitve učencev v skupine, proble-
matično dopolnjevanje obveze z JV, OPB, problematika ureditve blok ur, pro-
blematično kombiniranje več šol, vrednotenje dodatnega dela likovnega pe-
dagoga, poučevanje učiteljev razrednega pouka (RP) v . razredu, problema-
tika fleksibilnega predmetnika in kontinuiranega razvoja učencev, delo izven
pouka presega obvezo učitelja, izbirni predmet likovno snovanje je na majhni
šoli težko uresničljiv
Didaktični vidiki Razdvojenost med sprostitvenim in strokovnim vidikom ure, izkustveno delo
z vzgojno in učno problematičnimi otroci, negativen vpliv digitalizacije na
kvaliteto likovnih del, premalo prostora za socialno in čustveno učenje, učbe-
niki podobni starejšim izvedbam in za pouk nepotrebni, preobsežen in zasta-
rel učni načrt (UN), neustrezni UN za LS, razvrednotenje predmeta zaradi viso-
kih ocen, problematika ocenjevanja in z njim povezanega stresa, stiske zaradi
ocenjevanja izdelkov, LUM ne bi smela biti preverjana na NPZ
Učenci in dijaki Problematika permisivne vzgoje, prevelik poudarek na koristih učenca, zah-
tevno delo z današnjimi mladimi; socialne razlike med učenci pri nakupu ma-
terialov, pomanjkanje avtoritete učitelja, k izbirnim predmetom se poleg za-
interesiranih učencev prijavijo tudi učenci, ki »nekaj« morajo izbrati, negativni
vpliv koronavirusa na spretnosti in sposobnosti otrok, problem inkluzije, indi-
vidualna obravnava učencev, slabo razvito psihomotorično področje učencev,
slaba opremljenost z veščinami in znanji učencev ob vstopu v srednješolsko
izobraževanje
Obremenitve po- Nezaposljivost likovnega pedagoga, težava z zaposlitvijo za polni delovni čas,
klica mladi likovniki obupajo zaradi slabih materialnih pogojev, pomanjkanje časa
za lastno ustvarjanje, nizko plačilo, slabše možnosti napredovanja, preobre-
menitev učitelja zaradi sestankov in birokracije, obremenjujoči e-maili, izgo-
relost učiteljev
Prednosti poklica Poklic kot poslanstvo, pozitiven odnos do svojega poklica, uživanje v delu, po-
men senzibilnosti in rasti učitelja, osebne vrednote in stališča učitelja
Materialni in Problematika materialnih pogojev za delo in nakupa osnovnih likovnih orodij,
kadrovski pogoji za prostorske težave pri rokovanju in skladiščenju likovnih del, problematična
delo delitev učilnice z drugim področjem, pogoji za delo se za učitelje, ki pouču-
jejo na več šolah, zelo razlikujejo od šole do šole, potreba po laborantu oz. po-
močniku
pri tem za večino ni bil nujno prva izbira. Vidimo lahko, da se je le polovica
vprašanih odločila za študij likovne pedagogike, ker so si vedno želeli po-
stati učitelji likovne umetnosti. Slaba tretjina vprašanih pa se za ta študij ne
bi ponovno odločila. Starejša raziskava o razlogih za odločitev za študij na Pe-
269
