Page 270 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 270
ja Batič in Primož Krašna
Preglednica 6 Predlogi učiteljev
Kategorija Kodi
Organizacija pouka Plačano dodatno delo, možnost poučevanja na razredni stopnji, poučevanje
učitelja LUM od . vzgojno-izobraževalnega obdobja (VIO) dalje, delitev v sku-
Ozaveščanje po- pine, pravičnejša sistemizacija dela učiteljev LUM, urediti delo učiteljev, ki po-
mena likovne ume- učujejo na več šolah
tnosti v izobraževa-
nju Pozitiven vpliv likovne umetnosti na učenca, pomen celostnega razvoja
Didaktični vidik učenca, podpora učencem pri izgradnji samopodobe, razvoj podjetnostne
kompetence mladih, likovni pedagog bolj sprejema učence z različnimi teža-
vami
Razvoj učinkovitega poučevalnega okolja, več možnosti za ogled kulturnih
ustanov, spomenikov, znamenitosti, več medpredmetnega povezovanja, li-
kovnost kot aktivni odmor, LUM kot pomoč z umetnostjo, poiskati drugačen
pristop ocenjevanja LUM
Preglednica 7 Reprezentativni zapisi učiteljev
Tema Reprezentativne izjave udeležencev
Odnos »Eno vprašanje se nanaša tudi na odnos kolegov do umetnosti/kulture, ampak prav to
drugih do se mi zdi ključno. To je ali za večino nesmiseln in nepotreben predmet ali področje, na
likovne katerega se spoznajo vsi in neka specifična znanja niso potrebna.«
umetnosti »Velika težava je v nerazumevanju vodstva in ostalih zaposlenih, kako poteka naše
delo – dobiš občutek, da ne vedo, da imamo tudi mi učni načrt in snov, da se ideje in
dobri izdelki ne zgodijo čez noč, da zgolj likovnik težko pokrije vse vizualne in likovne
potrebe celotne šole (okrasitve, razstave, scene, plakati, oblikovanje glasil, natečaje,
nad katerimi se navduši ravnatelj, čestitke, filmi za projekte . . .). Letos sem v stiski, ker
mi ob vsem dodatnem zmanjkuje časa za pouk. K sreči so tu učenci, ki dajejo mojemu
delu smisel, hkrati je tu krivda, ker jim ne moreš ponuditi tega, kar veš, da bi v normal-
nih pogojih lahko. Želim si časa in energije za lastne šolske ideje (ker poznaš učence in
svoja močna področja in veš, kaj bi jim lahko ponudil). Kot kreativci imamo likovniki
veliko idej in zelo slabo vpliva na motivacijo in moralo, ko pokaš po šivih zaradi vseh
obveznosti in izgubljaš občutek avtonomije, se spreminjaš v stroj.«
Nadaljevanje na naslednji strani
dagoški fakulteti Univerze v Mariboru je pokazala, da so razlogi za študij pri
študentih likovne pedagogike povezani s potrebo po samouresničitvi (Javor-
nik Krečič in Ivanuš Grmek 2005).
Če bi imeli možnost, bi več kot petina učiteljev izbrala drug poklic, sko-
raj tretjina pa jih ne ve, ali bi izbrali kakšen drug poklic. Delež učiteljev, ki bi
izbrali drugačen poklic, je večji pri tistih, ki imajo več kot 20 let delovnih izku-
šenj, kot pri tistih z manj kot 20 leti delovnih izkušenj, razlika med skupinama
pa je statistično pomembna. Čeprav je delež učiteljev, ki bi izbrali drug po-
klic, majhen, lahko vzroke za to, da je takšnih učiteljev več med starejšimi kot
270
Preglednica 6 Predlogi učiteljev
Kategorija Kodi
Organizacija pouka Plačano dodatno delo, možnost poučevanja na razredni stopnji, poučevanje
učitelja LUM od . vzgojno-izobraževalnega obdobja (VIO) dalje, delitev v sku-
Ozaveščanje po- pine, pravičnejša sistemizacija dela učiteljev LUM, urediti delo učiteljev, ki po-
mena likovne ume- učujejo na več šolah
tnosti v izobraževa-
nju Pozitiven vpliv likovne umetnosti na učenca, pomen celostnega razvoja
Didaktični vidik učenca, podpora učencem pri izgradnji samopodobe, razvoj podjetnostne
kompetence mladih, likovni pedagog bolj sprejema učence z različnimi teža-
vami
Razvoj učinkovitega poučevalnega okolja, več možnosti za ogled kulturnih
ustanov, spomenikov, znamenitosti, več medpredmetnega povezovanja, li-
kovnost kot aktivni odmor, LUM kot pomoč z umetnostjo, poiskati drugačen
pristop ocenjevanja LUM
Preglednica 7 Reprezentativni zapisi učiteljev
Tema Reprezentativne izjave udeležencev
Odnos »Eno vprašanje se nanaša tudi na odnos kolegov do umetnosti/kulture, ampak prav to
drugih do se mi zdi ključno. To je ali za večino nesmiseln in nepotreben predmet ali področje, na
likovne katerega se spoznajo vsi in neka specifična znanja niso potrebna.«
umetnosti »Velika težava je v nerazumevanju vodstva in ostalih zaposlenih, kako poteka naše
delo – dobiš občutek, da ne vedo, da imamo tudi mi učni načrt in snov, da se ideje in
dobri izdelki ne zgodijo čez noč, da zgolj likovnik težko pokrije vse vizualne in likovne
potrebe celotne šole (okrasitve, razstave, scene, plakati, oblikovanje glasil, natečaje,
nad katerimi se navduši ravnatelj, čestitke, filmi za projekte . . .). Letos sem v stiski, ker
mi ob vsem dodatnem zmanjkuje časa za pouk. K sreči so tu učenci, ki dajejo mojemu
delu smisel, hkrati je tu krivda, ker jim ne moreš ponuditi tega, kar veš, da bi v normal-
nih pogojih lahko. Želim si časa in energije za lastne šolske ideje (ker poznaš učence in
svoja močna področja in veš, kaj bi jim lahko ponudil). Kot kreativci imamo likovniki
veliko idej in zelo slabo vpliva na motivacijo in moralo, ko pokaš po šivih zaradi vseh
obveznosti in izgubljaš občutek avtonomije, se spreminjaš v stroj.«
Nadaljevanje na naslednji strani
dagoški fakulteti Univerze v Mariboru je pokazala, da so razlogi za študij pri
študentih likovne pedagogike povezani s potrebo po samouresničitvi (Javor-
nik Krečič in Ivanuš Grmek 2005).
Če bi imeli možnost, bi več kot petina učiteljev izbrala drug poklic, sko-
raj tretjina pa jih ne ve, ali bi izbrali kakšen drug poklic. Delež učiteljev, ki bi
izbrali drugačen poklic, je večji pri tistih, ki imajo več kot 20 let delovnih izku-
šenj, kot pri tistih z manj kot 20 leti delovnih izkušenj, razlika med skupinama
pa je statistično pomembna. Čeprav je delež učiteljev, ki bi izbrali drug po-
klic, majhen, lahko vzroke za to, da je takšnih učiteljev več med starejšimi kot
270
