Page 273 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 273
Stališča likovnih pedagogov do izbranega poklica
učitelju omogočijo, da deluje kot konceptualni umetnik: (a) šola kot material
(šolski prostor kot priložnost za ustvarjanje novih premislekov), (b) akumula-
cija (učitelji oblikujejo umetniško delo iz aktivnosti, s katerimi se že ukvarjajo
v šoli, na poti domov ali doma), (c) bližina (ni omejena na fizično bližino, am-
pak tudi na odnose med ljudmi, in ima potencial, da izvabi umetniško delo),
(d) sooblikovanje (sodelovanje učitelja in učencev pri umetniškem projektu,
na način, da učitelj spodbudi učenca ali pa učenec vpliva na umetniško delo
učitelja), (e) predstavitev zgodbe (učitelji morajo ves čas dokumentirati, bele-
žiti, se ukvarjati z birokracijo, učitelj kot konceptualni umetnik lahko to nad-
gradi v umetniško pripoved/umetniško delo), (f ) sprejeti nevidnost (učitelji
kot konceptualni umetniki lahko ustvarjajo dela, ki jih je težko dokumenti-
rati za druge, ampak so še vedno umetniška). Tak pristop k poučevanju li-
kovne umetnosti, pri katerem je učitelj hkrati v vlogi konceptualnega ume-
tnika, lahko učitelju omogoči širši in svobodnejši pogled na poučevanje zno-
traj šolskega sistema ter spodbudi procesno orientiranost, ki se oddaljuje od
osredotočanja na končni rezultat ter omogoča več svobode za eksperimen-
tiranje tako učitelju kot tudi učencem (Bremmer, Heijnen in Kersten 2021).
Zaključek
Raziskava je razkrila kar nekaj težav, s katerimi se srečujejo likovni pedagogi
in se zrcalijo v njihovih stališčih do izbranega poklica. Zato bi bilo treba v
prihodnje na ravni odločevalcev več pozornosti usmeriti v:
– učinkovitejše uredbene in organizacijske rešitve za področje likovne
umetnosti,
– zagotavljanje pogojev (čas, material) in ustrezno vrednotenje za izva-
janje dodatnega dela likovnih pedagogov na šoli, ki ne izhaja iz peda-
goškega vidika poklica (npr. grafično oblikovanje in scenografija),
– organizacijo pouka, ki podpira kakovostno izvedbo pouka likovne
umetnosti (delitev učencev na skupine, izvajanje pouka v blok urah,
kontinuiteta izvajanja skozi celotno šolsko leto),
– skrb za profesionalni razvoj likovnih pedagogov, ki temelji na strokov-
nem in pedagoškem področju,
– skrb za sistematično podporo likovnim pedagogom na začetku kari-
erne poti,
– skrb za boljši položaj umetnosti v izobraževanju in prepoznavanje
njene vloge pri medpredmetnem povezovanju ter socialno-čustvenem
učenju.
273
učitelju omogočijo, da deluje kot konceptualni umetnik: (a) šola kot material
(šolski prostor kot priložnost za ustvarjanje novih premislekov), (b) akumula-
cija (učitelji oblikujejo umetniško delo iz aktivnosti, s katerimi se že ukvarjajo
v šoli, na poti domov ali doma), (c) bližina (ni omejena na fizično bližino, am-
pak tudi na odnose med ljudmi, in ima potencial, da izvabi umetniško delo),
(d) sooblikovanje (sodelovanje učitelja in učencev pri umetniškem projektu,
na način, da učitelj spodbudi učenca ali pa učenec vpliva na umetniško delo
učitelja), (e) predstavitev zgodbe (učitelji morajo ves čas dokumentirati, bele-
žiti, se ukvarjati z birokracijo, učitelj kot konceptualni umetnik lahko to nad-
gradi v umetniško pripoved/umetniško delo), (f ) sprejeti nevidnost (učitelji
kot konceptualni umetniki lahko ustvarjajo dela, ki jih je težko dokumenti-
rati za druge, ampak so še vedno umetniška). Tak pristop k poučevanju li-
kovne umetnosti, pri katerem je učitelj hkrati v vlogi konceptualnega ume-
tnika, lahko učitelju omogoči širši in svobodnejši pogled na poučevanje zno-
traj šolskega sistema ter spodbudi procesno orientiranost, ki se oddaljuje od
osredotočanja na končni rezultat ter omogoča več svobode za eksperimen-
tiranje tako učitelju kot tudi učencem (Bremmer, Heijnen in Kersten 2021).
Zaključek
Raziskava je razkrila kar nekaj težav, s katerimi se srečujejo likovni pedagogi
in se zrcalijo v njihovih stališčih do izbranega poklica. Zato bi bilo treba v
prihodnje na ravni odločevalcev več pozornosti usmeriti v:
– učinkovitejše uredbene in organizacijske rešitve za področje likovne
umetnosti,
– zagotavljanje pogojev (čas, material) in ustrezno vrednotenje za izva-
janje dodatnega dela likovnih pedagogov na šoli, ki ne izhaja iz peda-
goškega vidika poklica (npr. grafično oblikovanje in scenografija),
– organizacijo pouka, ki podpira kakovostno izvedbo pouka likovne
umetnosti (delitev učencev na skupine, izvajanje pouka v blok urah,
kontinuiteta izvajanja skozi celotno šolsko leto),
– skrb za profesionalni razvoj likovnih pedagogov, ki temelji na strokov-
nem in pedagoškem področju,
– skrb za sistematično podporo likovnim pedagogom na začetku kari-
erne poti,
– skrb za boljši položaj umetnosti v izobraževanju in prepoznavanje
njene vloge pri medpredmetnem povezovanju ter socialno-čustvenem
učenju.
273
