Page 278 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 278
bara Baloh in Eda Birsa
ker si želimo, da bi nas poslušali, upoštevali, da bi postali vidni. Znati pripo-
vedovati zgodbe je umetnost in zdravilo sodobne družbe, saj z njihovim pri-
povedovanjem vstopamo v srca ljudi širom po svetu in tudi tako lahko spre-
minjamo svet (Baloh 2019).
V sodobnem času se porajajo vprašanja o vlogi ustvarjalnosti pri izobra-
ževanju v različnih okoljih ter o vplivu le-tega na inovativnost. Glede na raz-
lična področja človekovega delovanja poznamo poslovno, tehnično in kul-
turno inovativnost, malo manj poznan pa je koncept socialne inovativnosti
(Ličen 2013).
Sodobna družba pričakuje in zahteva ustvarjalnost na vseh področjih ži-
vljenja ter dela, zato je sposobnost ustvarjanja novih smiselnih oblik in vse-
bin danes odločilna za uspešnost posameznika ter družbe tudi na področju
vzgoje in izobraževanja. Pojem ustvarjalnost ima, kot navaja Špela Udovič
(2014), več sopomenk: kreativnost, inovativnost, torišče, tvornost, stvarilnost
in njene izpeljanke – stvariteljnost, stvariteljstvo, stvarjalnost, stvarništvo,
ustvarjalstvo. Da smo ustvarjalni, zapiše Barbara Kopačin (2014), ni treba, da
smo nadpovprečno inteligentni. Z ustvarjalnim pristopom izredno razvijamo
in dopolnjujemo svojo inteligentnost na vseh področjih. Ustvarjalnost nam
pomaga do večje uspešnosti pri pouku, pri vzgoji, pri učenju, v umetnosti, pri
hobijih, na poslovnem področju – torej pri vsem, s čimer se ljudje pač ukvar-
jamo. Zato bi moral biti glavni cilj vzgoje in izobraževanja odkrivanje, prebu-
janje in spodbujanje ustvarjalnih zmožnosti vseh deležnikov izobraževanja.
Nobena skrivnost pa ni, da so naše šole, kljub posodabljanju učnih načr-
tov, velikokrat neživljenjske in vsebinsko zaostajajo za sodobnimi rešitvami.
V večini primerov znanje posredujejo na ustaljene, največkrat tradicionalne
načine in premalo spodbujajo ustvarjalnost ter kritičnost tako učencev/otrok
kot tudi učiteljev/vzgojiteljev.
Cilji razvijanja umetnosti so, kot meni Inna Lintonen (2019), podpiranje
ustvarjalnega mišljenja in delovanja, oblikovanje temelja za vseživljenjske
konjičke, krepitev čutne in čustvene občutljivosti, razvijanje učnih in odno-
snih spretnosti, razvijanje razumevanja in interpretacije različnih kultur ter
podpiranje rasti in razvoja učenčeve/-kine identitete ter njegove/-ne sposob-
nosti analizirati svet, ki ga/jo obdaja.
Inovativni pristopi za ustvarjalno izobraževanje
Strokovnjaki se že nekaj časa spopadajo z iskanjem odgovorov na vpraša-
nji o tem, kako razvijati in spodbujati inovativnost v različnih okoljih ter ka-
tere inovativne strategije ubrati za spodbujanje ustvarjalnega pridobivanja
znanja. Ustvarjalno učenje (angl. learning) in izobraževanje (angl. education)
278
ker si želimo, da bi nas poslušali, upoštevali, da bi postali vidni. Znati pripo-
vedovati zgodbe je umetnost in zdravilo sodobne družbe, saj z njihovim pri-
povedovanjem vstopamo v srca ljudi širom po svetu in tudi tako lahko spre-
minjamo svet (Baloh 2019).
V sodobnem času se porajajo vprašanja o vlogi ustvarjalnosti pri izobra-
ževanju v različnih okoljih ter o vplivu le-tega na inovativnost. Glede na raz-
lična področja človekovega delovanja poznamo poslovno, tehnično in kul-
turno inovativnost, malo manj poznan pa je koncept socialne inovativnosti
(Ličen 2013).
Sodobna družba pričakuje in zahteva ustvarjalnost na vseh področjih ži-
vljenja ter dela, zato je sposobnost ustvarjanja novih smiselnih oblik in vse-
bin danes odločilna za uspešnost posameznika ter družbe tudi na področju
vzgoje in izobraževanja. Pojem ustvarjalnost ima, kot navaja Špela Udovič
(2014), več sopomenk: kreativnost, inovativnost, torišče, tvornost, stvarilnost
in njene izpeljanke – stvariteljnost, stvariteljstvo, stvarjalnost, stvarništvo,
ustvarjalstvo. Da smo ustvarjalni, zapiše Barbara Kopačin (2014), ni treba, da
smo nadpovprečno inteligentni. Z ustvarjalnim pristopom izredno razvijamo
in dopolnjujemo svojo inteligentnost na vseh področjih. Ustvarjalnost nam
pomaga do večje uspešnosti pri pouku, pri vzgoji, pri učenju, v umetnosti, pri
hobijih, na poslovnem področju – torej pri vsem, s čimer se ljudje pač ukvar-
jamo. Zato bi moral biti glavni cilj vzgoje in izobraževanja odkrivanje, prebu-
janje in spodbujanje ustvarjalnih zmožnosti vseh deležnikov izobraževanja.
Nobena skrivnost pa ni, da so naše šole, kljub posodabljanju učnih načr-
tov, velikokrat neživljenjske in vsebinsko zaostajajo za sodobnimi rešitvami.
V večini primerov znanje posredujejo na ustaljene, največkrat tradicionalne
načine in premalo spodbujajo ustvarjalnost ter kritičnost tako učencev/otrok
kot tudi učiteljev/vzgojiteljev.
Cilji razvijanja umetnosti so, kot meni Inna Lintonen (2019), podpiranje
ustvarjalnega mišljenja in delovanja, oblikovanje temelja za vseživljenjske
konjičke, krepitev čutne in čustvene občutljivosti, razvijanje učnih in odno-
snih spretnosti, razvijanje razumevanja in interpretacije različnih kultur ter
podpiranje rasti in razvoja učenčeve/-kine identitete ter njegove/-ne sposob-
nosti analizirati svet, ki ga/jo obdaja.
Inovativni pristopi za ustvarjalno izobraževanje
Strokovnjaki se že nekaj časa spopadajo z iskanjem odgovorov na vpraša-
nji o tem, kako razvijati in spodbujati inovativnost v različnih okoljih ter ka-
tere inovativne strategije ubrati za spodbujanje ustvarjalnega pridobivanja
znanja. Ustvarjalno učenje (angl. learning) in izobraževanje (angl. education)
278
