Page 283 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 283
Ustvarjalno pripovedovanje in vizualna umetnost
stvari pogosto ne ustrezata temu, kar dejansko vidimo. Vedno opazujemo
odnos med nami in stvarmi, ki nas obdajajo, vendar pa lahko podobe vsak
posameznik zaznava na svoj način (Berger 2016). Vsaka podoba, kot je npr.
likovno delo, predstavlja enega od možnih načinov gledanja, zaznavanja in
razumevanja stvari ali pojavov v okolju, v katerem živimo (Berger 2016; Willi-
ams 2019).
Če želimo, da otroci razvijajo svojo likovno pismenost in ustvarjalnost, je
ključno graditi njihovo znanje na njihovih lastnih izkušnjah ter izvajati avten-
tične naloge. Kot je izpostavila Katarina Drobnič (2016), je za razvoj občutlji-
vosti za vizualno in estetsko zaznavanje pri otrocih pomembno spodbujati
zaznavanje preko petih čutov – vonja, sluha, dotika, okusa in vida. To je po-
memben, a včasih neopazen vsakodnevni miselni proces, ki nam omogoča
oblikovanje miselnih procesov, ki izvirajo iz realističnih podob okolja, v kate-
rem se nahajamo.
Vida Medved Udovič (2004) je raziskovala funkcijo slikovnih znakov in be-
sed v slikanicah, pri čemer je ugotovila, da slikovni znaki v slikanici predsta-
vljajo različne elemente, kot so kraj in čas dogajanja, osebe in njihova razpo-
loženja. Te elemente pa izražajo z različnimi likovnimi prvinami, kot so črta,
barva, svetlo in temno, oblike in razporeditev le-teh v likovno kompozicijo.
Slikovni znaki torej niso le slike, temveč vsebujejo tudi pomen, ki ga lahko
razberemo iz likovnih elementov in likovne kompozicije. Slikovni znaki nam
tako omogočajo, da se lažje identificiramo z osebami v slikanici, razumemo
njihova razpoloženja in občutja ter kraj in čas dogajanja.
Pri načrtovanju dejavnosti z jezikovnega in likovnega področja mora vzgo-
jitelj zagotoviti, da bodo naloge spodbujale ustvarjalno in originalno izraža-
nje, kar se kaže v nenavadnem pristopu pri uporabi materialov, tehnik in li-
kovnoizraznih sredstev. Rutinsko izvajanje dejavnosti lahko zmanjša ustvar-
jalnost in izvirnost. Otroci se v predšolskem obdobju in pozneje v osnovni šoli
pogosto izražajo na šablonski način, kar ni dovolj za estetsko dojemanje spo-
ročila. Za razumevanje likovnih znakov in estetskega sporočila je pomembno,
da otrok pridobi ustrezno znanje z ustreznimi metodami, učnimi sredstvi in
didaktičnimi pristopi, o katerih so pisali različni strokovnjaki (Baloh 2019; Bu-
tina 1995; Tacol 2003).
Empirični del
Namen in cilj akcijske raziskave
Namen raziskave je bil poiskati in raziskati različne inovativne pristope ter na-
čine povezovanja dveh umetniških področij. Raziskava je potekala med epi-
demijo covida-19, ko se je pokazala potreba po iskanju sodobnih in ustvar-
283
stvari pogosto ne ustrezata temu, kar dejansko vidimo. Vedno opazujemo
odnos med nami in stvarmi, ki nas obdajajo, vendar pa lahko podobe vsak
posameznik zaznava na svoj način (Berger 2016). Vsaka podoba, kot je npr.
likovno delo, predstavlja enega od možnih načinov gledanja, zaznavanja in
razumevanja stvari ali pojavov v okolju, v katerem živimo (Berger 2016; Willi-
ams 2019).
Če želimo, da otroci razvijajo svojo likovno pismenost in ustvarjalnost, je
ključno graditi njihovo znanje na njihovih lastnih izkušnjah ter izvajati avten-
tične naloge. Kot je izpostavila Katarina Drobnič (2016), je za razvoj občutlji-
vosti za vizualno in estetsko zaznavanje pri otrocih pomembno spodbujati
zaznavanje preko petih čutov – vonja, sluha, dotika, okusa in vida. To je po-
memben, a včasih neopazen vsakodnevni miselni proces, ki nam omogoča
oblikovanje miselnih procesov, ki izvirajo iz realističnih podob okolja, v kate-
rem se nahajamo.
Vida Medved Udovič (2004) je raziskovala funkcijo slikovnih znakov in be-
sed v slikanicah, pri čemer je ugotovila, da slikovni znaki v slikanici predsta-
vljajo različne elemente, kot so kraj in čas dogajanja, osebe in njihova razpo-
loženja. Te elemente pa izražajo z različnimi likovnimi prvinami, kot so črta,
barva, svetlo in temno, oblike in razporeditev le-teh v likovno kompozicijo.
Slikovni znaki torej niso le slike, temveč vsebujejo tudi pomen, ki ga lahko
razberemo iz likovnih elementov in likovne kompozicije. Slikovni znaki nam
tako omogočajo, da se lažje identificiramo z osebami v slikanici, razumemo
njihova razpoloženja in občutja ter kraj in čas dogajanja.
Pri načrtovanju dejavnosti z jezikovnega in likovnega področja mora vzgo-
jitelj zagotoviti, da bodo naloge spodbujale ustvarjalno in originalno izraža-
nje, kar se kaže v nenavadnem pristopu pri uporabi materialov, tehnik in li-
kovnoizraznih sredstev. Rutinsko izvajanje dejavnosti lahko zmanjša ustvar-
jalnost in izvirnost. Otroci se v predšolskem obdobju in pozneje v osnovni šoli
pogosto izražajo na šablonski način, kar ni dovolj za estetsko dojemanje spo-
ročila. Za razumevanje likovnih znakov in estetskega sporočila je pomembno,
da otrok pridobi ustrezno znanje z ustreznimi metodami, učnimi sredstvi in
didaktičnimi pristopi, o katerih so pisali različni strokovnjaki (Baloh 2019; Bu-
tina 1995; Tacol 2003).
Empirični del
Namen in cilj akcijske raziskave
Namen raziskave je bil poiskati in raziskati različne inovativne pristope ter na-
čine povezovanja dveh umetniških področij. Raziskava je potekala med epi-
demijo covida-19, ko se je pokazala potreba po iskanju sodobnih in ustvar-
283
