Page 284 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 284
bara Baloh in Eda Birsa
jalnejših načinov za izvedbo dejavnosti, ki bodo spodbujale ustvarjalno de-
lovanje na jezikovnem in vizualnem področju pri soustvarjanju skupnega lo-
kalnega javnega prostora ter krepitvi zavedanja o pomembnosti človeških
korenin in kulturne dediščine kot tvornikov naše preteklosti, s katerimi lahko
ustvarjalneje in trajnostneje gradimo sedanjost ter prihodnost. Namen razis-
kave je bil tudi ustvariti izhodišča za medgeneracijsko povezovanje in vzpo-
staviti mehanizme za stalno izobraževanje tako strokovne kot širše javnosti.
Z raziskavo, ki je nastala v sklopu formalnega izobraževanja vzgojiteljic
na podiplomskem študijskem programu na eni izmed slovenskih fakultet,
smo želeli poiskati različne strategije in načine povezovanja dveh umetniških
področji (pripovedovanja ter vizualne umetnosti) ter oblikovati konkretne re-
šitve za spodbujanje ustvarjalnega pripovedovanja in umetniškega izražanja.
Naš cilj je bil ustvariti socialno inovacijo, ki bi dvignila prepoznavnost peda-
goške znanosti v našem prostoru. Za dosego tega smo se najprej osredotočili
na raziskovanje lokalnega okolja in njegovih značilnosti, ki bi bile lahko izho-
dišče za zanimive zgodbe. Te zgodbe smo nato povezali s fizičnim prostorom
in jih vključili v vsakdanje življenje lokalne skupnosti. Pri tem smo združili raz-
lična umetniška področja in znanstvene discipline.
Če želimo, da je pripovedovanje dojeto in izvajano celostno ter poglo-
bljeno, se je tudi izvajanja dejavnosti treba lotiti celovito, strukturirano. Vpra-
šati se je treba, koliko časa bodo vzgojitelji/pripovedovalci namenil pripove-
dovanju, kako in s katerimi vsebinami bodo sebe in otroka/poslušalca moti-
virali zanj (katera bodo motivacijska izhodišča), kakšen prostor bodo izbrali
za pripovedovanje, ali bodo ta prostor namensko uredili za dejavnosti in ka-
tere vizualne spodbude/podporne strategije bodo pri razvijanju dejavnosti
uporabili. Pri tem se mora vzgojitelj/pripovedovalec osrediniti na verbalno,
neverbalno in vizualno v pripovedi.
Zato smo izbrali inovativne metode in pristope spodbujanja pripovedo-
vanja, predvsem z vidika medpodročnih povezav. Vključeni v raziskavo so
bili vseskozi aktivno soudeleženi na več kurikularnih področjih oz. so se ak-
tivno odzivali na raznolike spodbude, ki so ponujale dejavnosti, predvsem
pa izkušnje za delovanje v različnih učnih okoljih. Pri oblikovanju pripove-
dovalskih dejavnosti smo vključili naslednja didaktična izhodišča, oblike in
metode dela: vizualne spodbude, didaktično igro, spodbudno učno okolje,
izkustveno/aktivno učenje ter učenje v avtentičnem učnem okolju.
Vključeni v raziskavo
V akcijsko raziskavo, ki smo jo opravili v študijskem letu 2020/2021, smo na-
mensko vključili 17 študentk podiplomskega študijskega programa s pod-
284
jalnejših načinov za izvedbo dejavnosti, ki bodo spodbujale ustvarjalno de-
lovanje na jezikovnem in vizualnem področju pri soustvarjanju skupnega lo-
kalnega javnega prostora ter krepitvi zavedanja o pomembnosti človeških
korenin in kulturne dediščine kot tvornikov naše preteklosti, s katerimi lahko
ustvarjalneje in trajnostneje gradimo sedanjost ter prihodnost. Namen razis-
kave je bil tudi ustvariti izhodišča za medgeneracijsko povezovanje in vzpo-
staviti mehanizme za stalno izobraževanje tako strokovne kot širše javnosti.
Z raziskavo, ki je nastala v sklopu formalnega izobraževanja vzgojiteljic
na podiplomskem študijskem programu na eni izmed slovenskih fakultet,
smo želeli poiskati različne strategije in načine povezovanja dveh umetniških
področji (pripovedovanja ter vizualne umetnosti) ter oblikovati konkretne re-
šitve za spodbujanje ustvarjalnega pripovedovanja in umetniškega izražanja.
Naš cilj je bil ustvariti socialno inovacijo, ki bi dvignila prepoznavnost peda-
goške znanosti v našem prostoru. Za dosego tega smo se najprej osredotočili
na raziskovanje lokalnega okolja in njegovih značilnosti, ki bi bile lahko izho-
dišče za zanimive zgodbe. Te zgodbe smo nato povezali s fizičnim prostorom
in jih vključili v vsakdanje življenje lokalne skupnosti. Pri tem smo združili raz-
lična umetniška področja in znanstvene discipline.
Če želimo, da je pripovedovanje dojeto in izvajano celostno ter poglo-
bljeno, se je tudi izvajanja dejavnosti treba lotiti celovito, strukturirano. Vpra-
šati se je treba, koliko časa bodo vzgojitelji/pripovedovalci namenil pripove-
dovanju, kako in s katerimi vsebinami bodo sebe in otroka/poslušalca moti-
virali zanj (katera bodo motivacijska izhodišča), kakšen prostor bodo izbrali
za pripovedovanje, ali bodo ta prostor namensko uredili za dejavnosti in ka-
tere vizualne spodbude/podporne strategije bodo pri razvijanju dejavnosti
uporabili. Pri tem se mora vzgojitelj/pripovedovalec osrediniti na verbalno,
neverbalno in vizualno v pripovedi.
Zato smo izbrali inovativne metode in pristope spodbujanja pripovedo-
vanja, predvsem z vidika medpodročnih povezav. Vključeni v raziskavo so
bili vseskozi aktivno soudeleženi na več kurikularnih področjih oz. so se ak-
tivno odzivali na raznolike spodbude, ki so ponujale dejavnosti, predvsem
pa izkušnje za delovanje v različnih učnih okoljih. Pri oblikovanju pripove-
dovalskih dejavnosti smo vključili naslednja didaktična izhodišča, oblike in
metode dela: vizualne spodbude, didaktično igro, spodbudno učno okolje,
izkustveno/aktivno učenje ter učenje v avtentičnem učnem okolju.
Vključeni v raziskavo
V akcijsko raziskavo, ki smo jo opravili v študijskem letu 2020/2021, smo na-
mensko vključili 17 študentk podiplomskega študijskega programa s pod-
284
