Page 301 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 301
Zgodovinski pregled povratne informacije na področju izobraževanja
(1989, 121), da je pomembna značilnost Ramprasadejeve opredelitve ta, da se
kot povratna informacija razume le tista informacija, ki se dejansko uporabi
za spremembo/zmanjšanje razkoraka. Nadalje jo Sadler (1989, 120) razume
kot informacijo, »ki je ključni element formativnega ocenjevanja in ki je na-
vadno definirana kot informacija, kako uspešno je bilo delo opravljeno«, vidi
jo kot priložnost za učenje. Sadlerjevo (1989) delo z naslovom »Formative As-
sessment and the Design of Instructional Systems«, v katerem je predstavil
teorijo formativnega ocenjevanja, je temeljnega pomena za konceptualiza-
cijo povratne informacije, kriterijev ocenjevanja in filozofije ocenjevanja (Li-
pnevich in Panadero 2021). V 80. letih 20. stoletja so bile izvedene tudi prve
metaanalize o pomenu in vlogi povratne informacije (Lipnevich in Panadero
2021). Kulik in Chen-Lin C. Kulik (1988) sta v svoji metaanalizi analizirala članke,
objavljene v 60. in 70. letih 20. stoletja, ki so se osredotočali na čas poda-
janja povratne informacije. Ugotovila sta, da je takojšnja povratna informa-
cija učinkovitejša. Podobno ugotavljata tudi Nancyruth Leibold in Laura Ma-
rie Schwarz (2015), ki sta preučili podajanje povratne informacije študentom,
vključenim v spletni študij.
Raziskave v 90. letih 20. stoletja so se osredotočile na učinek podajanja
povratne informacije. Kot ugotavljata Anastasiya A. Lipnevich in Panadero
(2021), je bila ena pomembnejših metaanaliz, ki je vplivala na kasnejše av-
torje, metaanaliza Klugerja in DeNisiija (1996). Slednja sta kvantitativno sin-
tetizirala do tedaj obstoječe raziskave o povratni informaciji s psihološkega
vidika. S ciljem združiti različne teoretične perspektive sta na osnovi razi-
skav predlagala novo teorijo, in sicer teorijo povratne intervencije (angl. feed-
back intervention theory). V svoji metaanalizi nista omenjala raziskovalcev, ki
so povratno informacijo preučevali z vidika pedagoškega ocenjevanja (npr.
Bangert-Drowns idr. (1991), Kulhavy in Stock (1989), Ramaprasad (1983) in Sa-
dler (1989)). Anastasiya A. Lipnevich in Panadero (2021) razlog vidita v tem, da
so raziskave o njenem pomenu in vlogi potekale ločeno na področjih psiho-
logije ter izobraževanja.
Pri preučevanju pomena in vloge povratne informacije sta pomembna tudi
Deborah L. Butler in Winne (1995), ki sta z modelom odgovorov teorije samo-
regulativnega učenja (angl. answers from self-regulated learning theory – SRL)
skušala pojasniti raznolike učinke povratne informacije na kognitivno proce-
siranje. V modelu, ki hkrati predstavlja enega od pogosto citiranih modelov
samoregulativnega učenja, sta razložila, kako notranje in zunanje povratne
informacije vplivajo na učenje študentov. Njun glavni teoretični okvir pred-
stavlja procesiranje informacij, v kasnejših letih pa sta svoj fokus razširila tudi
na motivacijske dejavnike (Lipnevich in Panadero 2021).
301
(1989, 121), da je pomembna značilnost Ramprasadejeve opredelitve ta, da se
kot povratna informacija razume le tista informacija, ki se dejansko uporabi
za spremembo/zmanjšanje razkoraka. Nadalje jo Sadler (1989, 120) razume
kot informacijo, »ki je ključni element formativnega ocenjevanja in ki je na-
vadno definirana kot informacija, kako uspešno je bilo delo opravljeno«, vidi
jo kot priložnost za učenje. Sadlerjevo (1989) delo z naslovom »Formative As-
sessment and the Design of Instructional Systems«, v katerem je predstavil
teorijo formativnega ocenjevanja, je temeljnega pomena za konceptualiza-
cijo povratne informacije, kriterijev ocenjevanja in filozofije ocenjevanja (Li-
pnevich in Panadero 2021). V 80. letih 20. stoletja so bile izvedene tudi prve
metaanalize o pomenu in vlogi povratne informacije (Lipnevich in Panadero
2021). Kulik in Chen-Lin C. Kulik (1988) sta v svoji metaanalizi analizirala članke,
objavljene v 60. in 70. letih 20. stoletja, ki so se osredotočali na čas poda-
janja povratne informacije. Ugotovila sta, da je takojšnja povratna informa-
cija učinkovitejša. Podobno ugotavljata tudi Nancyruth Leibold in Laura Ma-
rie Schwarz (2015), ki sta preučili podajanje povratne informacije študentom,
vključenim v spletni študij.
Raziskave v 90. letih 20. stoletja so se osredotočile na učinek podajanja
povratne informacije. Kot ugotavljata Anastasiya A. Lipnevich in Panadero
(2021), je bila ena pomembnejših metaanaliz, ki je vplivala na kasnejše av-
torje, metaanaliza Klugerja in DeNisiija (1996). Slednja sta kvantitativno sin-
tetizirala do tedaj obstoječe raziskave o povratni informaciji s psihološkega
vidika. S ciljem združiti različne teoretične perspektive sta na osnovi razi-
skav predlagala novo teorijo, in sicer teorijo povratne intervencije (angl. feed-
back intervention theory). V svoji metaanalizi nista omenjala raziskovalcev, ki
so povratno informacijo preučevali z vidika pedagoškega ocenjevanja (npr.
Bangert-Drowns idr. (1991), Kulhavy in Stock (1989), Ramaprasad (1983) in Sa-
dler (1989)). Anastasiya A. Lipnevich in Panadero (2021) razlog vidita v tem, da
so raziskave o njenem pomenu in vlogi potekale ločeno na področjih psiho-
logije ter izobraževanja.
Pri preučevanju pomena in vloge povratne informacije sta pomembna tudi
Deborah L. Butler in Winne (1995), ki sta z modelom odgovorov teorije samo-
regulativnega učenja (angl. answers from self-regulated learning theory – SRL)
skušala pojasniti raznolike učinke povratne informacije na kognitivno proce-
siranje. V modelu, ki hkrati predstavlja enega od pogosto citiranih modelov
samoregulativnega učenja, sta razložila, kako notranje in zunanje povratne
informacije vplivajo na učenje študentov. Njun glavni teoretični okvir pred-
stavlja procesiranje informacij, v kasnejših letih pa sta svoj fokus razširila tudi
na motivacijske dejavnike (Lipnevich in Panadero 2021).
301
