Page 302 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 302
nka Andrejašič
Nicol in Debra MacFarlane-Dick (2006) sta, sklicujoč se na Deborah L. Bu-
tler in Winna (1995, 200), povratno informacijo opredelila kot »informacijo o
tem, kakšno je trenutno stanje učenčevega učenja in izvedbe, povezano s
cilji in standardi«. Učenci med spremljanjem lastnega sodelovanja pri učnih
dejavnostih ter ocenjevanju napredka pri doseganju cilja generirajo notra-
njo povratno informacijo. Nicol in Debra MacFarlane-Dick (2006) sta tudi med
prvimi raziskovalci, ki so podali konkretno povezavo med samoregulacijskim
učenjem in formativnim ocenjevanjem (Panadero in Lipnevich 2021). Sklicu-
joč se na delo Sadlerja (1989) ter Blacka in Wiliama (1998) sta poudarila pomen
treh pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi imeli študenti koristi od povra-
tnih informacij: pričakovana izvedba, trenutna izvedba in načini za zapolnitev
vrzeli med njima (Panadero in Lipnevich 2021).
Eno najpomembnejših in najbolj citiranih del s področja preučevanja po-
vratne informacije je članek Hattieja in Helen Timperley z naslovom »The Po-
wer of Feedback« iz leta 2007. Avtorja povratno informacijo razumeta kot »in-
formacijo, ki je podana s strani posrednika (npr. učitelj, vrstnik, knjiga, starši,
učenec, izkušnja) in ki se nanaša na posameznikovo izvedbo oz. na razume-
vanje« (str. 81). V svojem modelu procesa povratne informacije za izboljšanje
učenja poudarjata, da je učinkovita povratna informacija tista, ki odgovori na
tri ključna vprašanja: (a) »Kam grem (kakšni so cilji)?«; (b) »Kako grem (kakšen
je napredek v smeri cilja)?« in (c) »Kako/kam naprej (katere aktivnosti so po-
trebne za dosego cilja)?«. Pomembno je, da so vsa tri vprašanja postavljena
skupaj in da se informacija nanaša na posameznikovo izvedbo ali razumeva-
nje. Hattie in Helen Timperley opozarjata, da je učinkovitost odgovorov na ta
vprašanja odvisna od ravni, na kateri povratna informacija deluje, in sicer od
ravni izvedbe naloge, procesa razumevanja in/ali osebne ravni posameznika.
Pri podajanju povratne informacije mora učitelj zagotoviti, da je informacija
jasna, usmerjena k cilju, govori o napredku in/ali o tem, kako naprej, ter vodi
do večjih možnosti za učenje. Učitelj mora še upoštevati (Hattie in Timperley
2007): čas podajanja povratne informacije, ali je pozitivna ali negativna ter
njeno optimalno uporabo v razredu s pomočjo jasnih navodil za delo.
Pomen ocenjevalne povratne informacije (angl. assessment feedback) je
raziskovala tudi Carol Evans (2013), ki je analizirala raziskave s tega področja
v visokem šolstvu, objavljene v prvem desetletju 21. stoletja, ter predsta-
vila model pokrajine povratnih informacij (Lipnevich in Panadero 2021). Ca-
rol Evans (2013, 71) navaja, da se pojem »ocenjevalna povratna informacija«
uporablja kot krovni pojem, ki »zajema raznolikost opredelitev in vrst povra-
tne informacije, ki so obravnavane v literaturi in vključujejo različne vloge,
vrste, osredotočenost, pomene in funkcije povratne informacije, vključno
302
Nicol in Debra MacFarlane-Dick (2006) sta, sklicujoč se na Deborah L. Bu-
tler in Winna (1995, 200), povratno informacijo opredelila kot »informacijo o
tem, kakšno je trenutno stanje učenčevega učenja in izvedbe, povezano s
cilji in standardi«. Učenci med spremljanjem lastnega sodelovanja pri učnih
dejavnostih ter ocenjevanju napredka pri doseganju cilja generirajo notra-
njo povratno informacijo. Nicol in Debra MacFarlane-Dick (2006) sta tudi med
prvimi raziskovalci, ki so podali konkretno povezavo med samoregulacijskim
učenjem in formativnim ocenjevanjem (Panadero in Lipnevich 2021). Sklicu-
joč se na delo Sadlerja (1989) ter Blacka in Wiliama (1998) sta poudarila pomen
treh pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi imeli študenti koristi od povra-
tnih informacij: pričakovana izvedba, trenutna izvedba in načini za zapolnitev
vrzeli med njima (Panadero in Lipnevich 2021).
Eno najpomembnejših in najbolj citiranih del s področja preučevanja po-
vratne informacije je članek Hattieja in Helen Timperley z naslovom »The Po-
wer of Feedback« iz leta 2007. Avtorja povratno informacijo razumeta kot »in-
formacijo, ki je podana s strani posrednika (npr. učitelj, vrstnik, knjiga, starši,
učenec, izkušnja) in ki se nanaša na posameznikovo izvedbo oz. na razume-
vanje« (str. 81). V svojem modelu procesa povratne informacije za izboljšanje
učenja poudarjata, da je učinkovita povratna informacija tista, ki odgovori na
tri ključna vprašanja: (a) »Kam grem (kakšni so cilji)?«; (b) »Kako grem (kakšen
je napredek v smeri cilja)?« in (c) »Kako/kam naprej (katere aktivnosti so po-
trebne za dosego cilja)?«. Pomembno je, da so vsa tri vprašanja postavljena
skupaj in da se informacija nanaša na posameznikovo izvedbo ali razumeva-
nje. Hattie in Helen Timperley opozarjata, da je učinkovitost odgovorov na ta
vprašanja odvisna od ravni, na kateri povratna informacija deluje, in sicer od
ravni izvedbe naloge, procesa razumevanja in/ali osebne ravni posameznika.
Pri podajanju povratne informacije mora učitelj zagotoviti, da je informacija
jasna, usmerjena k cilju, govori o napredku in/ali o tem, kako naprej, ter vodi
do večjih možnosti za učenje. Učitelj mora še upoštevati (Hattie in Timperley
2007): čas podajanja povratne informacije, ali je pozitivna ali negativna ter
njeno optimalno uporabo v razredu s pomočjo jasnih navodil za delo.
Pomen ocenjevalne povratne informacije (angl. assessment feedback) je
raziskovala tudi Carol Evans (2013), ki je analizirala raziskave s tega področja
v visokem šolstvu, objavljene v prvem desetletju 21. stoletja, ter predsta-
vila model pokrajine povratnih informacij (Lipnevich in Panadero 2021). Ca-
rol Evans (2013, 71) navaja, da se pojem »ocenjevalna povratna informacija«
uporablja kot krovni pojem, ki »zajema raznolikost opredelitev in vrst povra-
tne informacije, ki so obravnavane v literaturi in vključujejo različne vloge,
vrste, osredotočenost, pomene in funkcije povratne informacije, vključno
302
