Page 31 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 31
Socialno-čustvena kompetenca učiteljev
med preteklostjo in prihodnostjo
Mateja Šepić
Univerza na Primorskem
mateja.sepic@gmail.com
V prispevku se osredotočamo na predstavitev razvoja socialno-čustvene kom-
petence z zgodovinskega vidika, na njeno opredelitev po modelu CASEL in
na pomen razvoja učiteljeve socialno-čustvene kompetence tako pri delu z
učenci v razredu kot tudi za njegov osebni in profesionalni razvoj. Raziskave ka-
žejo, da učitelji, ki imajo socialno-čustveno kompetenco visoko razvito, ustvar-
jajo spodbudno, pozitivno in vključujočo razredno klimo ter zmorejo z učenci
vzpostaviti spodbujajoče in podporne odnose, kar pozitivno vpliva na njihov
socialni, čustveni in akademski razvoj. Učiteljem pa razvoj te kompetence po-
maga, da se učinkovito spoprimejo s stresnimi situacijami in lažje obvladujejo
vsakodnevne izzive pri vzgojno-izobraževalnem delu, povečajo svoje psihično
blagostanje, so zadovoljnejši in učinkovitejši pri svojem delu. V prihodnosti bi
bilo treba poskrbeti za razvoj te kompetence sistemsko in na nacionalni ravni,
za možnost strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na tem področju, pri štu-
dentih pedagoških smeri pa razvoj te kompetence spodbujati že v času študija.
Ključne besede: socialno-čustveno učenje, socialno-čustvena kompetenca, uči-
telji
Uvod
V skladu s Priporočilom Sveta Evropske unije (EU) z dne 22. maja 2018 bi
si morale države članice EU prizadevati za kakovostno, vključujoče izobra-
ževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje ter za pridobitev ključnih
kompetenc vseživljenjskega učenja vse od zgodnjega otroštva in skozi ži-
vljenje, kar bi prispevalo k uspešnejšemu življenju vsakega posameznika v
družbi. V tem Priporočilu je predstavljenih osem kompetenc,¹ med katerimi
so navedene tudi osebnostna, socialna in učna kompetenca, ki v svoj vse-
binski okvir zajamejo nekatere značilnosti večdimenzionalnega konstrukta
socialno-čustvene kompetence (v nadaljevanju tudi SČK).
Osebnostna, družbena in učna kompetenca je v Priporočilu Sveta EU (2018,
10) opredeljena kot
¹ Te kompetence so: pismenost; večjezičnost; matematična, naravoslovna, tehniška in inženirska
kompetenca; digitalna kompetenca; osebnostna, družbena in učna kompetenca; državljanska
kompetenca; podjetnostna kompetenca; kulturna zavest in izražanje (2018).
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.31-45
med preteklostjo in prihodnostjo
Mateja Šepić
Univerza na Primorskem
mateja.sepic@gmail.com
V prispevku se osredotočamo na predstavitev razvoja socialno-čustvene kom-
petence z zgodovinskega vidika, na njeno opredelitev po modelu CASEL in
na pomen razvoja učiteljeve socialno-čustvene kompetence tako pri delu z
učenci v razredu kot tudi za njegov osebni in profesionalni razvoj. Raziskave ka-
žejo, da učitelji, ki imajo socialno-čustveno kompetenco visoko razvito, ustvar-
jajo spodbudno, pozitivno in vključujočo razredno klimo ter zmorejo z učenci
vzpostaviti spodbujajoče in podporne odnose, kar pozitivno vpliva na njihov
socialni, čustveni in akademski razvoj. Učiteljem pa razvoj te kompetence po-
maga, da se učinkovito spoprimejo s stresnimi situacijami in lažje obvladujejo
vsakodnevne izzive pri vzgojno-izobraževalnem delu, povečajo svoje psihično
blagostanje, so zadovoljnejši in učinkovitejši pri svojem delu. V prihodnosti bi
bilo treba poskrbeti za razvoj te kompetence sistemsko in na nacionalni ravni,
za možnost strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na tem področju, pri štu-
dentih pedagoških smeri pa razvoj te kompetence spodbujati že v času študija.
Ključne besede: socialno-čustveno učenje, socialno-čustvena kompetenca, uči-
telji
Uvod
V skladu s Priporočilom Sveta Evropske unije (EU) z dne 22. maja 2018 bi
si morale države članice EU prizadevati za kakovostno, vključujoče izobra-
ževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje ter za pridobitev ključnih
kompetenc vseživljenjskega učenja vse od zgodnjega otroštva in skozi ži-
vljenje, kar bi prispevalo k uspešnejšemu življenju vsakega posameznika v
družbi. V tem Priporočilu je predstavljenih osem kompetenc,¹ med katerimi
so navedene tudi osebnostna, socialna in učna kompetenca, ki v svoj vse-
binski okvir zajamejo nekatere značilnosti večdimenzionalnega konstrukta
socialno-čustvene kompetence (v nadaljevanju tudi SČK).
Osebnostna, družbena in učna kompetenca je v Priporočilu Sveta EU (2018,
10) opredeljena kot
¹ Te kompetence so: pismenost; večjezičnost; matematična, naravoslovna, tehniška in inženirska
kompetenca; digitalna kompetenca; osebnostna, družbena in učna kompetenca; državljanska
kompetenca; podjetnostna kompetenca; kulturna zavest in izražanje (2018).
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.31-45
