Page 341 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 341
Gibalna aktivnost učenk in učencev osnovnih šol v Prekmurju
Na osnovi dobljenih ugotovitev smo prvo hipotezo delno sprejeli, saj so
rezultati med učenkami in učenci pokazali statistično značilne razlike v po-
gostnosti, intenzivnosti in nekaterih zvrsteh gibalne aktivnosti, ne pa tudi v
njeni organiziranosti. Za vse spremenljivke smo preverili tudi razlike med raz-
ličnimi starostnimi skupinami učenk in učencev (8–9, 10–11, 12–13 let), vendar
nismo odkrili nobenih statistično značilnih razlik. S tem smo drugo hipotezo
ovrgli. Do podobnih ugotovitev, namreč da med starostnimi skupinami v gi-
balni aktivnosti ni razlik, so prišli tudi v sorodni raziskavi na slovenskih osnov-
nošolcih od 4. do 9. razreda (Zgaga 2021).
Raziskava, ki smo jo izvedli na vzorcu učenk in učencev drugega vzgojno-
izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Prekmurju, predstavlja vpogled in
prepoznavanje značilnosti gibalne aktivnosti proučevane populacije osnov-
nošolskih otrok v obdobju epidemije covida-19. Dobljene ugotovitve naše
raziskave odpirajo nova vprašanja, kot so iskanje razlogov za manjše orga-
nizirano gibalno udejstvovanje, zlasti pri deklicah, ter načinov motiviranja
osnovnošolcev za vključitev v organizirane oblike interesnih gibalnih aktiv-
nosti, primerjave z značilnostmi gibalne aktivnosti učenk in učencev tudi v pr-
vem ter tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole ter glede na
druge slovenske regije, pogled staršev na gibalno aktivnost njihovih otrok ter
objektivno izmerjena gibalna aktivnost učencev, ki jim velja pozornost po-
svetiti v prihodnjih kinezioloških ter pedagoških raziskovanjih na področju
gibalne aktivnosti otrok in mladostnikov.
Zaključek
Ker je gibalna aktivnost otrok pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na te-
lesni in duševni razvoj ter ima pomembno vlogo pri krepitvi imunskega sis-
tema (Moore idr. 2020), je zelo pomembno, da jo otroci in mladostniki izva-
jajo redno ter dosledno. V naši raziskavi smo ugotovili, da se je v obdobju
epidemije covida-19 več kot tri četrtine učenk in učencev drugega vzgojno-
izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Prekmurju udejstvovalo v redni gi-
balni aktivnosti, kar pomeni, da so se gibanju posvečali od pet- do sedemkrat
na teden, v zmerni do visoki intenzivnosti, kar je v skladu s priporočili Sve-
tovne zdravstvene organizacije za gibalno aktivnost otrok in mladostnikov
(World Health Organization 2020b). Na podlagi dobljenih ugotovitev zaklju-
čujemo, da so bile učenke in učenci drugega vzgojno-izobraževalnega ob-
dobja osnovnih šol med epidemijo covida-19 dovolj gibalno aktivni za svoj
razvoj ter krepitev zdravja.
Najpogostejša oblika gibalnega udejstvovanja prekmurskih učenk in učen-
cev med epidemijo covida-19 je bila neorganizirano gibanje v okviru družine
341
Na osnovi dobljenih ugotovitev smo prvo hipotezo delno sprejeli, saj so
rezultati med učenkami in učenci pokazali statistično značilne razlike v po-
gostnosti, intenzivnosti in nekaterih zvrsteh gibalne aktivnosti, ne pa tudi v
njeni organiziranosti. Za vse spremenljivke smo preverili tudi razlike med raz-
ličnimi starostnimi skupinami učenk in učencev (8–9, 10–11, 12–13 let), vendar
nismo odkrili nobenih statistično značilnih razlik. S tem smo drugo hipotezo
ovrgli. Do podobnih ugotovitev, namreč da med starostnimi skupinami v gi-
balni aktivnosti ni razlik, so prišli tudi v sorodni raziskavi na slovenskih osnov-
nošolcih od 4. do 9. razreda (Zgaga 2021).
Raziskava, ki smo jo izvedli na vzorcu učenk in učencev drugega vzgojno-
izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Prekmurju, predstavlja vpogled in
prepoznavanje značilnosti gibalne aktivnosti proučevane populacije osnov-
nošolskih otrok v obdobju epidemije covida-19. Dobljene ugotovitve naše
raziskave odpirajo nova vprašanja, kot so iskanje razlogov za manjše orga-
nizirano gibalno udejstvovanje, zlasti pri deklicah, ter načinov motiviranja
osnovnošolcev za vključitev v organizirane oblike interesnih gibalnih aktiv-
nosti, primerjave z značilnostmi gibalne aktivnosti učenk in učencev tudi v pr-
vem ter tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole ter glede na
druge slovenske regije, pogled staršev na gibalno aktivnost njihovih otrok ter
objektivno izmerjena gibalna aktivnost učencev, ki jim velja pozornost po-
svetiti v prihodnjih kinezioloških ter pedagoških raziskovanjih na področju
gibalne aktivnosti otrok in mladostnikov.
Zaključek
Ker je gibalna aktivnost otrok pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na te-
lesni in duševni razvoj ter ima pomembno vlogo pri krepitvi imunskega sis-
tema (Moore idr. 2020), je zelo pomembno, da jo otroci in mladostniki izva-
jajo redno ter dosledno. V naši raziskavi smo ugotovili, da se je v obdobju
epidemije covida-19 več kot tri četrtine učenk in učencev drugega vzgojno-
izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Prekmurju udejstvovalo v redni gi-
balni aktivnosti, kar pomeni, da so se gibanju posvečali od pet- do sedemkrat
na teden, v zmerni do visoki intenzivnosti, kar je v skladu s priporočili Sve-
tovne zdravstvene organizacije za gibalno aktivnost otrok in mladostnikov
(World Health Organization 2020b). Na podlagi dobljenih ugotovitev zaklju-
čujemo, da so bile učenke in učenci drugega vzgojno-izobraževalnega ob-
dobja osnovnih šol med epidemijo covida-19 dovolj gibalno aktivni za svoj
razvoj ter krepitev zdravja.
Najpogostejša oblika gibalnega udejstvovanja prekmurskih učenk in učen-
cev med epidemijo covida-19 je bila neorganizirano gibanje v okviru družine
341
