Page 340 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 340
antha Sever in Joca Zurc
možno pripisati zmanjšanju ponudbe organiziranih vadb zaradi epidemije
covida-19 in ukrepov za njeno zajezitev.
Pri pregledu rezultatov o intenzivnosti ukvarjanja z gibalno aktivnostjo
smo ugotovili, da je bila več kot polovica anketiranih učenk in učencev v
prekmurski regiji med epidemijo zmerno gibalno aktivnih, med temi je bilo
več učenk kot učencev. Sledili so odgovori o visoki gibalni intenzivnosti, s
katero se ukvarja več učencev kot učenk, in na koncu o nizki gibalni inten-
zivnosti, kjer ni bilo ugotovljenih večjih razlik med spoloma. Do podobnih
ugotovitev sta prišli dve raziskavi, to sta raziskava Joce Zurc (2011) ter Joce
Zurc in Planinšca (2022), ki sta pokazali, da slovenski otroci v drugem vzgojno-
izobraževalnem obdobju intenzivnost svoje gibalne aktivnosti najpogosteje
ocenjujejo med zmerno in visoko. Prav taka pa so tudi priporočila glede naj-
ustreznejše intenzivnosti gibalne aktivnosti otrok in mladostnikov, torej od
zmerne do visoko intenzivne vadbe (Hadžič idr. 2014), kar pa se lahko razlikuje
glede na to, ali je posameznik, ki se ukvarja z gibalno aktivnostjo, začetnik ali
že kondicijsko dobro pripravljen (Sapto 2020). Zmerna do visoko intenzivna
gibalna aktivnost predstavlja idealno razmerje za spodbujanje presnovnega
in srčno-žilnega sistema telesa (Pišot 2022).
Glede vrste gibalne aktivnosti so anketirani učenke in učenci najpogosteje
izbrali hojo, nato kolesarstvo in tek. Učenke so navedle statistično značilne
razlike v pogostejšem udejstvovanju v plesu, športni gimnastiki in rolanju,
učenci pa v pogostejšem udejstvovanju v nogometu, karateju, judu in boril-
nih veščinah ter rokometu. Tako učenke kot tudi učenci pa so se v obdobju
epidemije pogosto ukvarjali s kolesarstvom. Do podobnih ugotovitev je pri-
šel tudi Fröberg (2020), ki v obdobju epidemije pri otrocih in mladih kot naj-
priljubljenejše gibalne zvrsti beleži hojo, tek, kolesarstvo in plezanje. Metka
Kuk (2022) je ugotovila, da je bila gibalna aktivnost med tremi najpriljublje-
nejšimi prostočasnimi aktivnostmi osnovnošolcev v obdobju epidemije, ko
je šolanje potekalo na daljavo. Med slednjimi so se učenke in učenci dru-
gega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole najpogosteje ukvarjali
s hojo, kolesarjenjem in z igro na igrišču. Gibalne aktivnosti v družini in ko-
lesarstvo so se kot priljubljene prostočasne gibalne aktivnosti pokazali tudi
v anketni raziskavi na reprezentativnem vzorcu učenk in učencev drugega
vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol v celotni Sloveniji (Zurc in
Planinšec 2022). V tej raziskavi so deklice celo pogosteje kolesarile v primer-
javi z dečki, medtem ko se v naši raziskavi pri kolesarstvu niso pokazale raz-
like med spoloma, temveč ob teku in hoji predstavlja najpopularnejšo pro-
stočasno gibalno aktivnost osnovnošolcev v Prekmurju v obdobju epidemije
covida-19.
340
možno pripisati zmanjšanju ponudbe organiziranih vadb zaradi epidemije
covida-19 in ukrepov za njeno zajezitev.
Pri pregledu rezultatov o intenzivnosti ukvarjanja z gibalno aktivnostjo
smo ugotovili, da je bila več kot polovica anketiranih učenk in učencev v
prekmurski regiji med epidemijo zmerno gibalno aktivnih, med temi je bilo
več učenk kot učencev. Sledili so odgovori o visoki gibalni intenzivnosti, s
katero se ukvarja več učencev kot učenk, in na koncu o nizki gibalni inten-
zivnosti, kjer ni bilo ugotovljenih večjih razlik med spoloma. Do podobnih
ugotovitev sta prišli dve raziskavi, to sta raziskava Joce Zurc (2011) ter Joce
Zurc in Planinšca (2022), ki sta pokazali, da slovenski otroci v drugem vzgojno-
izobraževalnem obdobju intenzivnost svoje gibalne aktivnosti najpogosteje
ocenjujejo med zmerno in visoko. Prav taka pa so tudi priporočila glede naj-
ustreznejše intenzivnosti gibalne aktivnosti otrok in mladostnikov, torej od
zmerne do visoko intenzivne vadbe (Hadžič idr. 2014), kar pa se lahko razlikuje
glede na to, ali je posameznik, ki se ukvarja z gibalno aktivnostjo, začetnik ali
že kondicijsko dobro pripravljen (Sapto 2020). Zmerna do visoko intenzivna
gibalna aktivnost predstavlja idealno razmerje za spodbujanje presnovnega
in srčno-žilnega sistema telesa (Pišot 2022).
Glede vrste gibalne aktivnosti so anketirani učenke in učenci najpogosteje
izbrali hojo, nato kolesarstvo in tek. Učenke so navedle statistično značilne
razlike v pogostejšem udejstvovanju v plesu, športni gimnastiki in rolanju,
učenci pa v pogostejšem udejstvovanju v nogometu, karateju, judu in boril-
nih veščinah ter rokometu. Tako učenke kot tudi učenci pa so se v obdobju
epidemije pogosto ukvarjali s kolesarstvom. Do podobnih ugotovitev je pri-
šel tudi Fröberg (2020), ki v obdobju epidemije pri otrocih in mladih kot naj-
priljubljenejše gibalne zvrsti beleži hojo, tek, kolesarstvo in plezanje. Metka
Kuk (2022) je ugotovila, da je bila gibalna aktivnost med tremi najpriljublje-
nejšimi prostočasnimi aktivnostmi osnovnošolcev v obdobju epidemije, ko
je šolanje potekalo na daljavo. Med slednjimi so se učenke in učenci dru-
gega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole najpogosteje ukvarjali
s hojo, kolesarjenjem in z igro na igrišču. Gibalne aktivnosti v družini in ko-
lesarstvo so se kot priljubljene prostočasne gibalne aktivnosti pokazali tudi
v anketni raziskavi na reprezentativnem vzorcu učenk in učencev drugega
vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol v celotni Sloveniji (Zurc in
Planinšec 2022). V tej raziskavi so deklice celo pogosteje kolesarile v primer-
javi z dečki, medtem ko se v naši raziskavi pri kolesarstvu niso pokazale raz-
like med spoloma, temveč ob teku in hoji predstavlja najpopularnejšo pro-
stočasno gibalno aktivnost osnovnošolcev v Prekmurju v obdobju epidemije
covida-19.
340
