Page 339 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 339
Gibalna aktivnost učenk in učencev osnovnih šol v Prekmurju
tovili, da so se tako učenke kot učenci v prostem času med epidemijo z gi-
balno aktivnostjo ukvarjali zelo pogosto (od 5- do 7-krat na teden). Dobra
desetina anketiranih otrok, od tega nekoliko več dečkov, se je opredelila, da
so bili v obdobju epidemije gibalno neaktivni oz. neredno aktivni v svojem
prostem času.
Dobljeni rezultati so nekoliko optimističnejši glede pogostosti ukvarjanja
z gibalno aktivnostjo med epidemijo koronavirusa (SARS-CoV-2) v primerjavi
z raziskavo Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization
2020a), kjer navajajo, da se je gibalna aktivnost otrok in mladostnikov med
epidemijo zmanjšala oz. da so bili otroci ter mladostniki premalo aktivni in
niso dosegali priporočil zadostne gibalne aktivnosti za optimalni razvoj ter
krepitev zdravja. Zmanjšanje gibalne aktivnosti otrok med epidemijo ugo-
tavljajo tudi Genevieve F. Dunton, Bridgette Do in Shirlene D. Wang (2020)
ter Jurak idr. (2021), saj vsi navajajo negativen vpliv epidemije na gibalno ak-
tivnost otrok. Fröberg (2020) ocenjuje, da se je gibalna dejavnost v 30 dneh
po razglasitvi epidemije covida-19 po vsem svetu zmanjšala za več kot 25 .
Prav tako je slovenska raziskava SLOfit (2020) pokazala zmanjšanje gibalne
aktivnosti za več kot 13 pri povprečnem slovenskem otroku po dvomeseč-
nem omejevanju gibanja prebivalstva kot ukrepu za obvladovanje epidemije
covida-19, pri čemer sta največji upad utrpeli splošna vzdržljivost in kondicija
celega telesa. Do upada motoričnih sposobnosti, moči, hitrosti in vzdržljivosti
je prišlo zlasti pri učenkah in učencih od 4. do 7. razreda osnovne šole (Štern
2022).
Učenci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Prek-
murju so z vidika oblike oz. organiziranosti gibalne aktivnosti opredelili, da
so se z gibalno aktivnostjo v obdobju epidemije v največji meri ukvarjali v
svoji družini oz. skupaj z družinskimi člani. Najmanj pa je bila zastopana ude-
ležba v organizirani gibalni aktivnosti v športnih klubih in društvih, s katero
so se anketirani otroci ukvarjali včasih ali pa celo nikoli. Analiza razlik med
spoloma je pokazala, da se je z organiziranimi oblikami gibalnih dejavnosti
ukvarjalo več dečkov kot deklic, vendar razlike med spoloma niso bile statis-
tično značilne.
Izsledki sorodnih raziskav kažejo, da so otroci pred epidemijo covida-19
45 svojega časa porabili za organizirane športe dejavnosti, kot so ure pri
predmetu šport ter tečaji plavanja in vadbe v športnih klubih (Slot-Heijs idr.
2020). Podobno navaja tudi Joca Zurc (2011), katere raziskava kaže, da se je
z organizirano obliko gibalne dejavnosti pred epidemijo ukvarjala polovica
slovenskih otrok v starosti od 9. do 12. leta (50,8 ). Manjše udejstvovanje
osnovnošolskih otrok v organiziranih gibalnih aktivnostih v naši raziskavi je
339
tovili, da so se tako učenke kot učenci v prostem času med epidemijo z gi-
balno aktivnostjo ukvarjali zelo pogosto (od 5- do 7-krat na teden). Dobra
desetina anketiranih otrok, od tega nekoliko več dečkov, se je opredelila, da
so bili v obdobju epidemije gibalno neaktivni oz. neredno aktivni v svojem
prostem času.
Dobljeni rezultati so nekoliko optimističnejši glede pogostosti ukvarjanja
z gibalno aktivnostjo med epidemijo koronavirusa (SARS-CoV-2) v primerjavi
z raziskavo Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization
2020a), kjer navajajo, da se je gibalna aktivnost otrok in mladostnikov med
epidemijo zmanjšala oz. da so bili otroci ter mladostniki premalo aktivni in
niso dosegali priporočil zadostne gibalne aktivnosti za optimalni razvoj ter
krepitev zdravja. Zmanjšanje gibalne aktivnosti otrok med epidemijo ugo-
tavljajo tudi Genevieve F. Dunton, Bridgette Do in Shirlene D. Wang (2020)
ter Jurak idr. (2021), saj vsi navajajo negativen vpliv epidemije na gibalno ak-
tivnost otrok. Fröberg (2020) ocenjuje, da se je gibalna dejavnost v 30 dneh
po razglasitvi epidemije covida-19 po vsem svetu zmanjšala za več kot 25 .
Prav tako je slovenska raziskava SLOfit (2020) pokazala zmanjšanje gibalne
aktivnosti za več kot 13 pri povprečnem slovenskem otroku po dvomeseč-
nem omejevanju gibanja prebivalstva kot ukrepu za obvladovanje epidemije
covida-19, pri čemer sta največji upad utrpeli splošna vzdržljivost in kondicija
celega telesa. Do upada motoričnih sposobnosti, moči, hitrosti in vzdržljivosti
je prišlo zlasti pri učenkah in učencih od 4. do 7. razreda osnovne šole (Štern
2022).
Učenci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Prek-
murju so z vidika oblike oz. organiziranosti gibalne aktivnosti opredelili, da
so se z gibalno aktivnostjo v obdobju epidemije v največji meri ukvarjali v
svoji družini oz. skupaj z družinskimi člani. Najmanj pa je bila zastopana ude-
ležba v organizirani gibalni aktivnosti v športnih klubih in društvih, s katero
so se anketirani otroci ukvarjali včasih ali pa celo nikoli. Analiza razlik med
spoloma je pokazala, da se je z organiziranimi oblikami gibalnih dejavnosti
ukvarjalo več dečkov kot deklic, vendar razlike med spoloma niso bile statis-
tično značilne.
Izsledki sorodnih raziskav kažejo, da so otroci pred epidemijo covida-19
45 svojega časa porabili za organizirane športe dejavnosti, kot so ure pri
predmetu šport ter tečaji plavanja in vadbe v športnih klubih (Slot-Heijs idr.
2020). Podobno navaja tudi Joca Zurc (2011), katere raziskava kaže, da se je
z organizirano obliko gibalne dejavnosti pred epidemijo ukvarjala polovica
slovenskih otrok v starosti od 9. do 12. leta (50,8 ). Manjše udejstvovanje
osnovnošolskih otrok v organiziranih gibalnih aktivnostih v naši raziskavi je
339
