Page 43 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
Socialno-čustvena kompetenca učiteljev med preteklostjo in prihodnostjo
področjem socialnega zavedanja, institucionalne kompetence pa z odno-
snimi spretnostmi ter odgovornim sprejemanjem odločitev. Toda vpeljeva-
nje transformacijskega socialno-čustvenega učenja v izobraževanje je dol-
gotrajen proces, ki od učiteljev in ostalih strokovnih delavcev zahteva, da skr-
bijo za lastno socialno-čustveno zdravje in otrokom ponudijo priložnosti, da
negujejo svojega (Gimbert idr. 2021). Vse bolj se uveljavljajo pobude, da naj
bi programi za razvoj socialno-čustvene kompetence postali integrativni del
šolskega kurikuluma, kar bi omogočilo večjo kontinuiteto in posplošljivost
kompetenc (Howard in Ferrari 2022).
Sklep
Skozi proces socialno-čustvenega učenja strokovni delavci razvijajo socialno-
čustveno kompetenco, ki pomembno prispeva k njihovemu psihološko do-
bremu počutju v hitro spreminjajočem se šolskem okolju, ki od učitelja zah-
teva stalno prilagajanje številnim spremembam (npr. šolskim reformam,
spreminjanjem učnih načrtov, poučevanju na daljavo . . .). Zato bi bilo treba
za razvoj te kompetence (po)skrbeti na nacionalni ravni tako v okviru pro-
fesionalnega razvoja učiteljev po zaključenem študiju kot tudi v programu
dodiplomskega študija študentov, da bi se jih opolnomočilo za raznolike iz-
zive in zahteve bodočega vzgojno-izobraževalnega dela.
Literatura
Collaborative for Academic, Social, and Emotional Learning. 2020. »CASEL’S SEL
Framework: What Are the Core Competence Areas and Where Are They
Promoted?« www.casel.org/casel-sel-framework-11-2020/.
Čotar Konrad, S., in M. Kukanja Gabrijelčič. 2014. »Pomen čustvene inteligen-
tnosti v profesionalnem razvoju pedagoškega delavca.« Pedagoška ob-
zorja 29 (2): 3–17.
Durlak, J., B. A. Dymnicki, B. K. Schellinger, D. R. Taylor in P. R. Weissberg. 2011.
»The Impact of Enhancing Students’ Social and Emotional Learning: A
Meta-Analysis of School-Based Universal Interventions.« Child Develop-
ment 82 (1): 405–432.
Gimbert, B. G., D. Miller, E. Herman, M. Breedlove in C. E. Molina. 2021. »Social
Emotional Learning in Schools: The Importance of Educator Competence.«
Journal of Research on Leadership Education 18 (1): 3–39.
Howard, K. A. S., in L. Ferrari. 2022. »Social-Emotional Learning and Career De-
velopment in Elementary Settings.« British Journal of Guidance and Coun-
selling 50 (3): 371–385.
Jagers, J. R., D. Rivas-Drake in B. Williams. 2019. »Transformative Social and Emo-
tional Learning (SEL): Toward SEL in Service of Educational Equity and
Excellence«. Educational Psychologist 54 (3): 162–184.
43
področjem socialnega zavedanja, institucionalne kompetence pa z odno-
snimi spretnostmi ter odgovornim sprejemanjem odločitev. Toda vpeljeva-
nje transformacijskega socialno-čustvenega učenja v izobraževanje je dol-
gotrajen proces, ki od učiteljev in ostalih strokovnih delavcev zahteva, da skr-
bijo za lastno socialno-čustveno zdravje in otrokom ponudijo priložnosti, da
negujejo svojega (Gimbert idr. 2021). Vse bolj se uveljavljajo pobude, da naj
bi programi za razvoj socialno-čustvene kompetence postali integrativni del
šolskega kurikuluma, kar bi omogočilo večjo kontinuiteto in posplošljivost
kompetenc (Howard in Ferrari 2022).
Sklep
Skozi proces socialno-čustvenega učenja strokovni delavci razvijajo socialno-
čustveno kompetenco, ki pomembno prispeva k njihovemu psihološko do-
bremu počutju v hitro spreminjajočem se šolskem okolju, ki od učitelja zah-
teva stalno prilagajanje številnim spremembam (npr. šolskim reformam,
spreminjanjem učnih načrtov, poučevanju na daljavo . . .). Zato bi bilo treba
za razvoj te kompetence (po)skrbeti na nacionalni ravni tako v okviru pro-
fesionalnega razvoja učiteljev po zaključenem študiju kot tudi v programu
dodiplomskega študija študentov, da bi se jih opolnomočilo za raznolike iz-
zive in zahteve bodočega vzgojno-izobraževalnega dela.
Literatura
Collaborative for Academic, Social, and Emotional Learning. 2020. »CASEL’S SEL
Framework: What Are the Core Competence Areas and Where Are They
Promoted?« www.casel.org/casel-sel-framework-11-2020/.
Čotar Konrad, S., in M. Kukanja Gabrijelčič. 2014. »Pomen čustvene inteligen-
tnosti v profesionalnem razvoju pedagoškega delavca.« Pedagoška ob-
zorja 29 (2): 3–17.
Durlak, J., B. A. Dymnicki, B. K. Schellinger, D. R. Taylor in P. R. Weissberg. 2011.
»The Impact of Enhancing Students’ Social and Emotional Learning: A
Meta-Analysis of School-Based Universal Interventions.« Child Develop-
ment 82 (1): 405–432.
Gimbert, B. G., D. Miller, E. Herman, M. Breedlove in C. E. Molina. 2021. »Social
Emotional Learning in Schools: The Importance of Educator Competence.«
Journal of Research on Leadership Education 18 (1): 3–39.
Howard, K. A. S., in L. Ferrari. 2022. »Social-Emotional Learning and Career De-
velopment in Elementary Settings.« British Journal of Guidance and Coun-
selling 50 (3): 371–385.
Jagers, J. R., D. Rivas-Drake in B. Williams. 2019. »Transformative Social and Emo-
tional Learning (SEL): Toward SEL in Service of Educational Equity and
Excellence«. Educational Psychologist 54 (3): 162–184.
43
